Posnetki njegovega prvega raziskovanja sveta vas bodo gotovo pritegnili, da ga spoznate. Še bolj pa otroke, ki to žival nadvse obožujejo.
O kom pišemo? Bambu je mladiček mačje pande, ki so se ga prvič v zgodovini razveselili v ljubljanskem živalskem vrtu. Veselo novico so s svetom delili s pomočjo prikupnega posnetka. Na njem lahko vidite Bambuja, kako radoveden je pri prvem spoznavanju sveta. Svojega 'gnezdeca' še ne zapusti, vsekakor pa ne bo dolgo, ko bo plezal po drevesih.
Kakšno naključje, da bodo prav prihajajočo soboto, 17. septembra, v ZOO Ljubljana praznovali dan mačje pande in to, kot so zapisali, na najlepši možen način. Starša mladička, ki se je rodil junija, sta Mauka in Magu. Zadnje dva meseca so intimo para varovali z dodatno ograjo.
Ime je Bambu dobil po bambusu, ki ga mačje pande obožujejo. Je pa tudi namenoma nevtralne narave, saj še ni jasno, katerega spola je. Zaradi občutljivosti vrste in neizkušenosti para so namreč obisk veterinarja zamaknili.
Bambujevo rojstvo v junijski vročini je bilo prijetno presenečenje, hkrati pa tudi velik izziv za zaposlene. Kot so v ZOO Ljubljana zapisali v sporočilu za javnost.
ʺVroča poletja s temperaturnimi rekordi niso najboljša popotnica mladičem, saj so lahko usodna tudi za odrasle živali. Mačje pande so tudi sicer izredno občutljive na celo vrsto dejavnikov. Zato smo jim v živalskem vrtu Ljubljana uredili še dodatno hlajenje z megljenjem.ʺ
Nekaj zanimivosti o mačji pandi
- Mačji panda je v zadnjih letih močno priljubljen predvsem med otroki, tudi zahvaljujoč njegovi animirani različici.
- Gre za ene najbolj ljubkih živalic, ki pa so - kot smo že omenili - precej občutljive.
- Njihov dom so visokogorski listnati gozdovi vzhodne Himalaje.
- Kar 17 ur na dan namenijo počitku visoko v drevesnih krošnjah.
- Preostali čas namenijo prehranjevanju v bambusovi podrasti - za ohranjanje dobre kondicije na dan potrebujejo kar 2000 bambusovih listkov.
- Poznane so šele zadnjih 200 let, pa so že močno ogrožene. V naravi jih je le še okrog 10.000, pripadajo pa dvema različnima vrstama, kar so znanstveniki odkrili šele pred nedavnim.
Zaradi ogroženosti se živalski vrtovi v okviru krovne zveze EAZA zavzemajo za njihovo ohranjanje v naravnem okolju. Konkretno ZOO Ljubljana finančno podpira projekte organizacije Red Panda Network.
V ljubljanjskem živalskem vrtu opravljajo tudi pomembno delo na področju bolezni mačjih pand. Tamkajšnja znanstveno raziskovalna skupina je kot koordinator in pobudnik raziskav naredila pionirski korak v smeri raziskavanja doslej neznanega virusnega povzročitelja bolezni mačjih pand.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del