Ste se kdaj vprašali, s katerim dejanjem smo ljudje postali ljudje?
Za začetek človeške civilizacije lahko štejemo prve grobove oziroma trenutek, ko so naši daljni predniki začeli pokopavati trupla ter kraj pokopa označevati. Vendar je ameriška antropologinja Margaret Mead (1901-1978) študentu, ki ji je to vprašanje nekoč zastavil med predavanjem, podala drugačen odgovor.
Meadova je dejala, da za začetek naše civilizacije štejemo prav poseben dogodek v zgodovini človeštva. In sicer takrat, ko si je človek zlomil stegnenico in zaradi zloma ni umrl. V živalskem svetu namreč velja, da zlomljena stegnenica pomeni skoraj gotovo smrt. Ta bo najverjetneje sledila zaradi lakote, kajti zaradi poškodbe ni mogoče uloviti plena oziroma hrane. Veliko možnosti pa je tudi, da lovec postane plen drugih živali.
Da pa so naši daljni predniki z zlomljeno stegnenico preživeli, je moral nekdo skrbeti zanje, je študentom razložila Meadova. Drugi so jih morali v času okrevanja varovati, nositi na plečih, jim pripravljati hrano.
Po Meadovi civilizacija nastopi, ko ljudje začnemo redno negovati svoje bolne in onemogle.
Prispevek Margaret Mead k antropologiji in splošnemu razumevanju človeštva je brezhiben. Njen vzpon in slavo mnogi pripisujejo njenemu terenskemu delu v južnih morjih, na pacifiških otokih in v jugovzhodni Aziji, kjer je delala in opazovala primitivne družbe.
Ali človeka, ki si je "zlomil stegnenico", še vedno poberemo in negujemo, je vprašanje, ki si ga danes zastavljajo številni.
Novo na Metroplay: “Ljubljana ni najbolj varno mesto za vsa moja stilska izražanja!” | Metro minutke X Glasovi ponosa
