Nova znanstvena študija trdi, da so vendarle potrdili najbolj priljubljen vonj na svetu. V isti študiji so odkrili tudi, da se nam ne glede na to, kje živimo, najbolj gnusijo več ali manj enake slabe vonjave.
Študijo so opravili raziskovalci inštituta Karolinska na Švedskem in univerze v Oxfordu, odkrili pa so, da kulturno ozadje v bistvu ne vpliva na to, kako se odzivamo na vonje. Dolgo je namreč veljajo prepričanje, da se ljudje na različnih koncih sveta različno odzivamo tudi na vonje.
Prostovoljci, ki so sodelovali v raziskavi, so razporejali različne vonje glede na to, kako zelo všeč so jim oziroma, kako zelo se jim upirajo. Študija, ki je bila objavljena v publikaciji Current Biology, je ob tem odkrila, da je pri človeškem odzivu na vonj najbolj pomembna struktura dišavne molekule.
Zaključek, kot je povedal dr. Artin Arshamian, vodja študije, je, da preference pri vonjih niso kulturne, ampak osebne. "Različne kulture po svetu različne vonje razporejajo približno enako, ne glede na to, od kod posameznik prihaja in kakšno je njegovo kulturno ozadje. Želeli smo raziskati, če imajo ljudje na različnih koncih sveta enako zaznavanje istih tipov vonjav ali pa je to morda nekaj, kar je priučeno prek kulturnega vzorca," je za britanski Metro povedal dr. Arshamian.
"Tradicionalno se je zaznavanje vonjav obravnavalo kot kulturno pogojeno, zdaj pa smo dokazali, da kultura v resnici nima veliko vpliva – vendarle imamo vsi enake senzorje za vonjave," zaključi dr. Arshamian.
Najljubši vonj je …
Ko je potrebno izbrati najljubši vonj, pa ljudje očitno ne segamo po eksotiki – ne glede na to, na katerem koncu sveta živimo in s kakšnimi dišavami smo običajno obkroženi. Tako se je za univerzalno najbolj priljubljeno dišavo izkazala – vanilja.
Vonjave, ki se nam najbolj upirajo, prav tako sledijo precej univerzalni lestvici. Med najbolj neprijetnimi vonjavami so, nič kaj presenetljivo sicer, končali prepoteni podplati in sir. Pri molekularni strukturi slabih vonjev se je odkrilo, da prevladujejo tisti, ki vsebujejo izovalerično kislino – ta pa je prisotna v siru, sojinem mleku in tudi v potu stopal, smrad pa nastane zaradi bakterij, ki se nahajajo na naši koži in se hranijo z našim znojem.
