Ekstremnih vremenskih dogodkov že v pomladnih mesecih ni mogoče povsem izključiti.
Z marcem smo vstopili v meteorološko pomlad, temperature so se začele vzpenjati, dnevi se zdijo bolj sončni. Smo z mrazom in snegom za letos že opravili, ali nas lahko še presenetita? To in še več nam je pojasnil meteorolog Branko Gregorčič z Agencije RS za okolje (Arso).
Vrnitve zimskih temperatur trenutno ni na vidiku
Kot je pojasnil, bodo temperature po Sloveniji v tem tednu iz dneva v dan res naraščale. To velja predvsem za popoldanske temperature, jutra pa bodo ob jasnem vremenu namreč še kar sveža. "Kot kaže bodo najnižje jutranje temperature do sobote ob jasnem in mirnem vremenu večinoma od -5 do 0, najvišje dnevne pa od srede naprej med 15 in 20 stopinj Celzija. Prav zaradi hladnih juter (in večerov) bodo povprečne dnevne temperature naraščale le počasi in bodo v drugi polovici tedna verjetno od 2 do 4 stopinje nad povprečjem za ta čas."
Popoldnevi bodo zaradi razmeroma hladnega morja, ki ima okoli 10 stopinj Celzija, še najhladnejši tik ob obali, kjer bo pihal hladen maestral.
V dneh po nedelji pa po besedah Gregorčiča predvidoma prihaja sprememba. Bolj oblačno bo, v prvi polovici prihodnjega tedna pa bo občasno tudi deževalo. Dnevni hod temperature bo posledično manjši - jutra bodo toplejša, dnevi pa hladnejši kot v tem tednu. "Nič pa ne kaže na kakšno vrnitev zimskih temperatur, saj bo zrak k nam dotekal iznad Sredozemlja," je pojasnil in dodal, da bodo ohladitve mogoče tudi v drugi polovici marca ali celo v aprilu, čeprav takrat ne govorimo več o zimi.
Količino padavin je vnaprej težko napovedati
Ali bo letošnja pomlad tipična, je, kot je dejal Gregorčič, težko napovedati, saj so napovedi za več kot 10 dni vnaprej nezanesljive in jih je treba jemati z veliko rezerve.
Za pomlad so sicer pri nas značilne velike temperaturne razlike med jutri in popoldnevi. "Sonce je namreč že kar visoko nad obzorjem, tla pa so še hladna. Mogoči so tudi še prodori polarnega zraka nad naše območje." Tudi to, ali bo v marcu in pomladnih mesecih padlo veliko padavin, je sicer težko napovedati. "Čas bo pokazal, vsekakor bo do konca tega tedna suho, v prihodnjem tednu pa že bolj spremenljivo z občasnim dežjem."
Na vprašanje, ali bi lahko že v pomladnih mesecih prišlo do kakšnih ekstremnih vremenskih dogodkov, je Gregorčič odgovoril, da tega žal ni mogoče nikoli povsem izključiti. "Moč sonca bo iz meseca v mesec naraščala, s tem pa bo na voljo tudi vse več energije za razvoj neviht. Včasih se lahko neurja s točo pojavijo že v aprilu, še bolj verjetno pa v maju."
Visoke globalne temperature lahko vplivajo na vreme pri nas
Ker so bile povprečne globalne temperature lani iz meseca v mesec rekordno visoke, nas je zanimalo, ali je mogoče takšen trend pričakovati tudi letos in kako lahko spremembe globalnega temperaturnega povprečja vplivajo na vreme v Sloveniji.
Gregorčič je pojasnil, da je rekordno visoke globalne temperature zelo verjetno res mogoče pričakovati, vendar ni nujno, da bo enako veljalo za naše geografsko območje. Kljub temu pa je na vprašanje, ali lahko visoke globalne temperature vplivajo na vreme pri nas in ali bi se lahko zaradi tega povečalo število ekstremnih vremenskih dogodkov, odgovoril pritrdilno.
"Višja temperatura pomeni več razpoložljive energije za vremenske procese, saj topel zrak vase sprejme več vodne pare. Prav kondenzacija vodnih hlapov v kapljevinsko fazno obliko (kapljice) pa sprošča latentno toploto, ki je poleg sončnega obsevanja najpomembnejši vir energije za nastanek burnega vremenskega dogajanja."
V istem poletju so mogoče tako poplave kot suša
Tega, kakšno bo letošnje poletje, po besedah Gregorčiča žal ni mogoče zanesljivo napovedati. "Zelo verjetno bo spet vroče, veliko bolj pa je negotova napoved količine padavin, ki lahko iz poletja v poletje zelo niha," je pojasnil. Bi nam pa lahko v poletnih mesecih grozile tudi naravne nesreče, kot so suša in poplave. "Čeprav se sliši nenavadno, ampak v istem poletju so mogoče tako poplave kot tudi suša. Ta vzorec postaja v zadnjih desetletjih pogostejši, padavinski dogodki so v povprečju redkejši, a takrat bolj intenzivni," je zaključil.
Novo na Metroplay: “Zdravstveno komuniciranje mora temeljiti na znanstvenih, preverljivih dejstvih!” | Mitja Vrdelja