Rok Kodba | 8. 7. 2023, 20:00
Se sprašujete, kako gresta skupaj globalno segrevanje in hladen začetek poletja? Imamo odgovore strokovnjakov
Zaradi nenavadno nizkih poletnih temperatur se med ljudmi pojavlja dvom v segrevanje ozračja. Preverili smo, ali bi bil lahko upravičen.
Letos nas je presenetil relativno hladen začetek meteorološkega poletja. V času, ko strokovnjaki opozarjajo na podnebne spremembe, ki jih s svojim vplivom povzroča človek, bi lahko nekateri skeptiki hladnejše junijsko vreme na prvo žogo uporabili kot poskus dokazovanja, da je segrevanje ozračja privlečeno za lase.
S podobnimi pomisleki je pred leti na dan prišel tudi nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, ki se je ob hudem mrazu v New Yorku javno spraševal, kam je izginilo globalno segrevanje. Mnogi podporniki pa so mu ob tem odobravajoče prikimavali. Pa ima takšno razmišljanje, ki ga nekateri morda smatrajo za logično sklepanje, tudi kakšno realno osnovo?
Razlika med vremenom in podnebjem
Za pojasnila smo se obrnili na Agencijo Republike Slovenije za okolje (Arso), kjer so nam podrobneje pojasnili nekatera dejstva, povezana z ekstremnimi vremenskimi dogodki, globalnim segrevanjem in podnebnimi spremembami.
Da bi pravilno razumeli pojave, ki smo jim priča, moramo najprej med seboj ločiti nekatere pojme: "Tukaj gre za mešanje dveh izrazov. To sta trenutno vreme in podnebje. Trenutno stanje ozračja, ki se spreminja iz ure v uro in iz dneva v dan, imenujemo vreme. Podnebje pa je statistični opis vremena v daljšem, navadno 30-letnem obdobju" in ga po navedbah Arsa običajno predstavimo s povprečnimi vrednostmi znotraj izbranega obdobja (na primer povprečno temperaturo zraka ali višino padavin julija) in spremenljivostjo (na primer najvišje in najnižje vrednosti temperature).
Globalno segrevanje in podnebne spremembe
"Posamezni vremenski dogodek, na primer trenutno izjemno hladno ali toplo vreme, ki mogoče vztraja nekaj dni ali tednov, ne pomeni, da se podnebje spreminja oziroma da podnebne spremembe ne obstajajo." Je pa lahko sprememba pogostosti ali izrazitosti takšnih dogodkov pokazatelj podnebnih sprememb. "Tako smo v današnjem času priča pogostejšim in močnejšim vročinskim valovom in redkejšim ter manj izrazitim obdobjem mrzlega vremena kot pred nekaj desetletji. Verjetnost za hladno vreme se je torej zmanjšala, a takšni dogodki se še vedno pojavljajo."
Ob tem so poudarili, da je globalno segrevanje le en vidik podnebnih sprememb, ki se kažejo tudi v spremembi padavin, snežne odeje in podobnih pojavih. "Z izrazom globalno segrevanje opisujemo nedaven in bodoč dvig povprečne temperature zraka in površja na svetovni ravni, ki je večinoma posledica naraščajoče vsebnosti toplogrednih plinov, kot sta ogljikov dioksid in metan, v ozračju."
Ena od panog, ki proizvede veliko metana, je živinoreja.
Hkrati so opozorili, da se Izraz 'globalno segrevanje' včasih zamenjuje z izrazom 'podnebne spremembe', kar je netočno, saj je segrevanje ozračja le eden od vidikov zdajšnjih podnebnih sprememb.
Apokaliptične napovedi knjižne uspešnice
Pred hudimi posledicami globalnega segrevanja že nekaj časa opozarjajo številni strokovnjaki in podnebni aktivisti. Leta 2008 je na primer izšla knjiga Šest stopinj - Naša prihodnost na toplejšem planetu, ki jo je napisal britanski okoljevarstvenik Mark Lynas. Kjiga je bila precej odmevna, po njej pa je National Geographic posnel tudi dokumentarni film Šest stopinj bi lahko spremenilo svet (Six Degrees Could Change the World).
V njej je Lyinas predvidel, kaj nas čaka, če se bo povprečna globalna temperatura ozračja dvignila za šest stopinj Celzija. V vsakem posameznem poglavju je podrobno opisal, kaj bi pomenil dvig temperature za eno dodatno stopinjo, posledice, ki jih je predstavil pa imajo precej apokaliptične razsežnosti.
Že pri dvigu povprečne globalne temperature za eno samo stopinjo v primerjavi z predindustrijsko dobo bi po Lynasovem scenariju planet prizadele velike katastrofe. Med drugim bi izgubili večino koralnih grebenov in za vedno bi izginili mnogi gorski ledeniki. Lynas je vse skupaj podkrepil z navajanjem člankov in raziskav različnih strokovnjakov.
So Lynasovi scenariji realni?
Na naše vprašanje o tem, kako realistični so ti scenariji, so na Arsu pojasnili, da smo temperaturni dvig za eno stopinjo pravzaprav dosegli že na začetku tega stoletja. Ker se je povprečna temperatura povišala, je res izginilo nekaj gorskih ledenikov, večina ostalih pa se takšnemu scenariju ne bo mogla izogniti, če se bo ozračje segrevalo še naprej. Že optimistične napovedi strokovnjakov namreč predvidevajo, da bo v nekaterih delih sveta večina zdajšnjega ledeniškega ledu tudi v resnici izginila.
Podobno velja za koralne grebene, ki so bili ponekod že močno prizadeti in utegnejo pri večjem dvigu temperature popolnoma propasti.
Ledeniški pokrov na Grenlandiji.
Pri dvigu povprečne temperature za tri stopinje je Lynas med drugim predvidel, da se bo stopil ledeniški pokrov na Grenlandiji, srednji zahod ZDA in jug Afrike pa bi se spremenila v puščavo.
Glede na podnebne projekcije scenarija RCP4.5, ki po pojasnilih Arsa približno ustreza temperaturnemu dvigu za tri stopinje, bi v tem tisočletju precejšen del Grenlandskega ledenega pokrova res lahko izginil. "Da bi se stalil ves ali skoraj ves ledeni pokrov, bi bil pa potreben mnogo večji temperaturni dvig ali daljši čas," so pojasnili.
Vplivi na krajino in ekosisteme
Tudi scenarij, da bi se srednji zahod ZDA in jug Afrike pri dvigu temperature za tri stopinje spremenila v puščavo, na srečo ni popolnoma točen. Da bi se neko območje spremenilo v puščavo, mora imeti po klimatološki definiciji dolgoletno povprečje letne višine padavin pod 250 milimetrov, česar pa projekcije za omenjeni območji ne predvidevajo.
"Kljub izrazitemu vplivu globalnega segrevanja na razporeditev padavin, podnebne projekcije za srednji zahod ZDA in večino juga Afrike ne kažejo na večje spremembe višine padavin na letni ravni," so pojasnili na Arsu. Ob tem pa so opozorili, da lahko podnebne spremembe kljub temu močno vplivajo na izgled krajine, zaradi njih lahko izginejo trenutni ekosistemi in jih zamenjajo novi. To pa ima zagotovo lahko večje posledice tudi za človeka.
Veliko bolj apokaliptično pa bi bilo povišanje temperature za šest stopinj, ki pa je zelo malo verjetno. V tem primeru bi najverjetneje izumrla večina zdajšnjih vrst življenja na Zemlji, hudo zdesetkano pa bi bilo tudi človeštvo.
Kaj lahko storimo, da bi upočasnili segrevanje ozračja?
Vsekakor ne gre mimo dejstva, da človek z izgorevanjem fosilnih goriv in nekaterimi drugimi dejavniki pomembno vpliva na podnebje, s tem pa tudi na vremensko dogajanje. "Krajevno ali regionalno je podobno močan tudi učinek človekove rabe tal, izpustov aerosolov ali izsekavanja gozda."
Da bi upočasnili segrevanje ozračja kot posamezniki in družba, bi morali svoj način življenja spremeniti v manj energetsko potratnega in prilagoditi infrastrukturo. Kjer je le mogoče, bi morali uporabljati javni promet, kolesariti in pešačiti, hkrati pa zmanjšati obseg potovanj z letali, sanirati energetsko potratne zgradbe, uživati več hrane rastlinskega in manj živalskega izvora, pri nakupovanju bi morali izbirati lokalno pridelano hrano in tako naprej. Manj hrane bi morali zavreči in ustvariti manj odpadkov.
Ravno tako pa bi morali razmisliti, ali je nakup vseh oblačil in dodadkov, ki jih imamo, res nujen. Stvari, ki jih več ne potrebujemo, bi morali prodati ali podariti, ne pa zavreči. Paziti pa bi morali tudi na manjšo porabo energije. To lahko dosežemo na primer z uporabo varčnih žarnic in naprav, pranjem pri nižji temperaturi, izklapljanjem elektronskih naprav v času neuporabe.
Če želimo v prihodnosti živeti na čistejšem planetu, ki bo prijazen za bivanje in na katerem bodo še vedno živele živalske in rastlinske vrste, ki jih poznamo, nas torej čaka še veliko dela.
