A žal to še ni vse, prav tako predvidevajo globalno naraščanje gladine morja, zaradi česar bodo obalna mesta po vsem svetu pod vodo.
Plini, kot sta ogljikov dioksid in metan, se zbirajo v ozračju in delujejo kot odeja, ki prekriva planet. Zadržujejo toploto Sonca in tako temperature naraščajo. V službi za klimatske spremembe Copernicus so potrdili, da je bilo leto 2024 najtoplejše zabeleženo leto, saj je povprečna površinska temperatura dosegla 15,1 stopinje Celzija. Minulo leto je hkrati bilo prvo, ko so povprečne temperature presegle 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijskim rekordom, znanstveniki pa predvidevajo, da bodo temperature v prihodnosti še naraščale. Medvladni panel o klimatskih spremembah (IPCC) podaja predvidevanja o prihodnjih klimatskih spremembah na podlagi treh možnih scenarijih.
Brez hitrega ukrepanja se nam ne obeta nič dobrega
Po najbolj optimističnih napovedih bo svet dosegel ničelno neto stopnjo emisij ogljikovega dioksida do leta 2050, in s tem se bo preprečilo bistveno zvišanje globalnih temperatur. V drugem scenariju se predvideva, da bo globalna temperatura 2,7 stopinje Celzija višja od predindustrijskega povprečja do leta 2100. Po najhujšem možnem scenariju pa znanstveniki pravijo, da bi lahko globalne temperature zrasle za celo 4,4 stopinje Celzija nad predindustrijskim povprečjem.
Vsak od teh scenarijev tako napoveduje možnost suše z uničujočimi posledicami. Od leta 1990 so sušna področja razširjena za tretjino in zdaj pokrivajo 40 odstotkov kopnega na Zemlji. Če ne bo ukrepov za zmanjšanje emisije toplogrednih plinov, se bomo znašli v resnih težavah. Profesorica Julienne Stroeve, sicer podnebna znanstvenica, odločno trdi: "Največji vpliv na vse nas ima višanje gladine morja, pa tudi spremembe vremenskih ekstremov. Vse to se bo skozi stoletje še zvišalo, če ne bomo naredili ničesar, da zmanjšamo emisije toplogrednih plinov."
Segrevalo se bo tudi morje
Ko se bo v naslednjih 75 letih ozračje postopoma segrevalo, se bo segrevalo tudi morje. Raziskovalci menijo, da je velika verjetnost, da bo naraščanje temperatur oceana, ki so ga opazili v zadnjih 40 letih, še večje že v naslednjih 20 letih, to pa bo pripeljalo do potencialno katastrofalnega vpliva na življenje na Zemlji. Led na Antakrtiki je prav tako lani dosegel skoraj rekordno nizko raven. Manj morskega ledu pomeni, da se manj sončne energije reflektira nazaj iz ozračja, kar povzroča še hitreje segrevanje. Stroeve tako pravi: "To bo še hitreje segrelo Arktiko, kar bo pripeljalo do še hitrejšega taljenja na Grenlandiji in hitrejšega zvišanja gladine morja, destabilizacijo področja permafrosta in motnje v globokih oceanskih tokovih."
Študije predvidevajo, da bo več kot polovica svetovnih ledenikov izginila do leta 2100, pri tem pa bodo evropske Alpe izgubile 75 odstotkov svojih ledenikov. Znanstveniki pravijo, da bo do leta 2100 Arktika neprepoznavna, morski led bo namreč poleti povsem izginil.
Raziskovalci s Tehnološke fakultete Nanyang v Singapurju so predvideli, da bi lahko globalna gladina morja do leta 2100 zrasla za neverjetnih 1,9 metra, če se bodo še naprej zviševale emisije ogljikovega dioksida. Če bi globalna raven morja toliko zrasla, bi se lahko številna mesta na obali po vsem svetu znašla pod vodo. Najbolj prizadeti bi bila mesta na vzhodni obali ZDA - veliki deli New Yorka, Bostona, Atlantic Cityja in Miamija bi končali pod vodo.
Pričakujemo lahko še bolj ekstremno vreme
Do leta 2100 bomo lahko začutili klimatske spremembe tudi kot množično povečanje ekstremnih vremenskih dogodkov. S čedalje toplejšim ozračjem se zadržuje več vodne pare, preden se ta spusti v obliki dežja, kar pomeni čedalje močnejše nalive. Sredozemlje, kjer živi več kot 510 milijonov ljudi, se segreva za kar 20 odstotkov hitreje od globalnega povprečja.
Po svetu se bodo tako pojavljali tako imenovani "mega orkani." Taki in podobni pojavi nastanejo, ko se topel in vlažni zrak dviga iz oceanov. V državah, kot so ZDA in Japonska, bi se lahko te uničujoče nevihte do leta 2100 pojavljale veliko pogosteje.
Medtem ko bodo nekatere dele sveta pestile močne nevihte, bodo drugje ljudje trpeli zaradi suše in toplotnih valov. Znanstveniki predvidevajo, da bodo zaradi kombinacije intenzivnih obdobij hude vročine in pomanjkanja dežja nekatere regije bolj občutljive za gozdne požare. Predvidevajo celo, da se bo do leta 2030 pogostost gozdnih požarov povečala za 14 odstotkov.
Novo na Metroplay: “Ljubljana ni najbolj varno mesto za vsa moja stilska izražanja!” | Metro minutke X Glasovi ponosa