Kako vse bolj ekstremno vreme vpliva na počutje in zdravje ljudi?

Povprečna temperatura se po vsem svetu zvišuje, okoli leta 2030 naj bi bila povprečna globalna temperatura višja že za 1,5 stopinje. Posledice podnebnih sprememb občutimo že zdaj, tudi pri nas: pogostejši so vročinski valovi, poletne suše, intenzivnejše padavine (močni nalivi, toča) in ekstremni vremenski dogodki, kot so poplave in obsežnejši požari.

Poleg materialne škode, ki jo povzročajo ti dogodki, učinki podnebnih sprememb lahko vplivajo na porast poškodb, zdravstvenih težav in bolezni, povezanih z vročinskim stresom (npr. vročinska izčrpanost, vročinska kap, omedlevica), različnih vrst raka (npr. kožni rak), bolezni oči (degeneracija rumene pege), bolezni dihal, srca in ožilja ter težav v duševnem zdravju.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo tudi, da posledice podnebnih sprememb pomembno vplivajo na delovna okolja, saj pogosto vodijo k poslabšanju delovnih pogojev in povečanemu tveganju delavcev za poškodbe, bolezni in smrtne izide.

To se dogaja v vseh panogah - od kmetijstva, industrije do turističnih storitev - ne glede na to, ali dejavnosti potekajo na prostem ali v zaprtih prostorih. Delavci so običajno tudi prvi, ki so izpostavljeni posledicam podnebnih sprememb, običajno pa tudi dlje in bolj intenzivno kot preostale skupine prebivalstva.

Uničujoča vročina: konflikti, motnje spanja, nezbranost ...

Ekstremno vročino je že tako težko prenašati, kaj šele, če moramo biti v takih pogojih še zbrani pri delu. Delo v toplotno obremenjujočih pogojih poleg neugodnih učinkov na telo in hitrejše utrujenosti poslabšuje tudi posameznikovo sposobnost mišljenja, saj negativno vpliva na zbranost, spomin in reševanje težav.

Poleg tega, navaja NIJZ, zmanjšuje zmožnost uravnavanja čustev, kar lahko povečuje nepotrpežljivost ter vodi k porastu medosebnih konfliktov in nasilja na delovnem mestu. Izpostavljenost visokim temperaturam zaradi utrujenosti prispeva tudi k zmanjšanju motivacije za delo.

Dlje časa trajajoč vročinski stres lahko povzroči motnje spanja, kar še dodatno vpliva na delovanje zaposlenih čez dan in povečuje možnosti za slabe odločitve, napake in nesreče pri delu.

Vročina na delovnem mestu lahko vodi tudi v preobremenjenost s stresom in spremembe razpoloženja ter poslabšuje že obstoječe težave v duševnem zdravju, posebej pri tistih, ki jemljejo določena zdravila za zdravljenje duševnih motenj.

Če bo vročinskih valov vse več, se jim bodo delodajalci torej morali prilagoditi. Tveganja, povezana z vročino, je možno obvladovati z različnimi ukrepi: prilagoditev proizvodnih procesov, izolacija vročih površin, odvajanje segretega zraka, več odmorov za počitek, prilagojen delovni ritem, nižja hitrost dela z varovalno opremo, prilagoditev delovnih uniform, uporaba hlajenih oblačil itd.

Ob tem je delavcem treba zagotavljati zadostno hidracijo ter omogočiti proces aklimatizacije pred polno delovno obremenitvijo. Pri delavcih, ki jim delodajalec zagotavlja nastanitev, je treba poskrbeti tudi za to, da so bivališča ustrezno ohlajena in si delavci v prostem času lahko primerno odpočijejo.

Strah pred izgubo zaposlitve, doma ...

Tudi ekstremni vremenski dogodki močno vplivajo na duševno zdravje. Če je bila oseba izpostavljena smrtno nevarnim okoliščinam (požari/poplave kot posledica podnebnih sprememb), se poveča tveganje za stresne in prilagoditvene motnje.

Temu so sploh izpostavljeni gasilci, policisti in vojaško osebje, osebje nujne medicinske pomoči in reševalci, ki morajo med ekstremnimi vremenskimi dogodki ali naravnimi nesrečami pogosto delati z največjo zmogljivostjo.

Morda vas zanima tudi:

• V Sloveniji podnebne spremembe vse bolj vplivajo na ekosisteme
• Je to nova velika žrtev podnebnih sprememb?

Če naravna nesreča prizadene proizvodne oziroma poslovne stavbe, ustavi proizvodnjo ipd, se pri delavcih lahko pojavi strah pred izgubo zaposlitve ali dela, zelo obremenjujoča za posameznika pa je tudi izguba doma ali znanega okolja.

Delodajalci so zato dolžni zagotoviti delovno okolje, v katerem so vsa tveganja za zdravje in varnost ustrezno obvladana. Pomembno je, da se tveganja, ki so povezana s posledicami podnebnih sprememb, npr. višje temperature, oceni pravočasno in pripravi načrt, kako jih obvladovati.

Posebej je treba imeti v mislih zaposlene z večjim tveganjem, npr. nosečnice, starejše in mlade delavce, osebe s srčno-žilnimi in drugimi kroničnimi boleznimi, zaposlene, ki so imeli v preteklih letih zdravstvene težave zaradi vročine, ter delavce s težavami v duševnem zdravju.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice