Bo padel lanski rekord? Temperatura Sredozemskega morja vse višja

Temperatura Sredozemskega morja se v teh dneh približuje lanskemu rekordu. Izmerjena dnevna medianska vrednost 11. avgusta je bila 28,67 stopinj Celzija, medtem ko so ob obalah Španije, Francije in Italije najvišje temperature presegle 30 stopinj Celzija, je sporočil španski Center za raziskovanje morja. Podobno je tudi ob slovenski obali.

Preliminarne podatke o dnevni medianski temperaturi Sredozemskega morja v letu 2024 so analizirali v največji španski ustanovi, ki deluje v okviru nacionalnega raziskovalnega sveta (ICM-CSIC) na podlagi satelitskih podatkov, ki jih je pridobil program Evropske unije za opazovanje Zemlje Copernicus.

Izmerjeni podatki kažejo, da temperatura Sredozemskega morja rekordne medianske vrednosti dosega drugo leto zapored. Temperaturni rekord Sredozemskega morja so sicer izmerili 24. julija lani, ko je bila medianska vrednost 28,71 stopinje Celzija. Pred tem so najvišjo dnevno mediansko vrednost izmerili 23. avgusta 2003, ko je med vročinskim valom Sredozemsko morje doseglo 28,25 stopinj Celzija.

Kot je pojasnil raziskovalec ICM-CSIC Justino Martinez, so podatki o visokih in ne nujno rekordnih medianskih dnevnih vrednostih morja v daljšem časovnem obdobju bolj zgovorni kot lokalni dnevni temperaturni rekordi. Ti pogosto presegajo 30 stopinj Celzija, tudi v Sloveniji.

Rekord slovenskega morja 

Podatki z merilne postaje Koper - kapitanija denimo kažejo, da je bila temperatura morja v sredo 30,2 stopinje Celzija. Uradni rekord slovenskega morja je bil z 31,1 stopinje Celzija sicer izmerjen 17. julija 2010.

"Od leta 2022 opažamo, da površinske temperature dolgo vztrajajo nenavadno visoko," je povedal Martinez. Dodal je, da so rekordne temperature Sredozemskega morja letos izmerili okoli dva tedna kasneje kot lani. S koncem avgusta se temperatura morja ponavadi začne zniževati.

Mediteranski bazen velja za eno od žarišč globalnega segrevanja. Morja in oceani namreč vsrkajo 90 odstotkov presežne toplote, ki nastaja kot posledica človekove dejavnosti in sproščanja toplogrednih plinov - predvsem pri uporabi nafte, plina in premoga - vse od industrijske revolucije naprej.

Pregrevanje morij in oceanov bo po napovedih spremenilo živalske in rastlinske morske ekosisteme ter povzročilo selitve tujerodnih in širjenje invazivnih vrst, kar bi lahko v določenih delih sveta ogrozilo ribje staleže in s tem prehransko varnost. Dodatno tveganje predstavlja dejstvo, da imajo toplejši oceani nižjo zmožnost shranjevanja ogljikovega dioksida in zato dodatno krepijo globalno segrevanje.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice