Vremenski ekstremi, ki smo jim bili priča v zadnjih letih, so bili šele začetek. Kar prihaja, bo hujše, hitrejše in bolj nepredvidljivo, kot smo si kadarkoli predstavljali. Čeprav smo dolgo verjeli, da imamo še nekaj desetletij časa, se ta iluzija zdaj podira kot hiša iz kart. Znanstveniki opozarjajo, da smo morda že prestopili točko, s katere ni več vrnitve. Svet se ne segreva več počasi, ampak s skrb vzbujajočo hitrostjo, ki je presenetila celo vrhunske strokovnjake.
Priznani klimatolog James Hansen trdi, da smo podcenili stopnjo globalnega segrevanja. Njegova nova analiza nakazuje, da bo Zemlja prej prestopila "prag brez vrnitve" in da se bomo še prej soočili z vremenskimi skrajnostmi.
Do 2045 se bodo temperature dvignile za (vsaj) 2 stopinji Celzija
Že leta 1998 je imel Hansen govor pred kongresnim odborom Združenih narodov, v katerem je opozoril, da imamo 50 odstotkov možnosti, da globalno segrevanje obdržimo pod 2 stopinji Celzija. Države sveta pa so se s Pariškim sporazumom leta 2015 zavezale, da bodo dvig globalne temperature omejile precej pod 2 stopinji Celzija.
Vendar strokovnjak zdaj verjame, da je to postalo nemogoče in da bodo globalne temperature do leta 2045 dosegle zloglasni dvig za 2 stopinji Celzija. "Globalna poraba energije narašča in bo še rasla, zato je naš cilj mrtev," je dejal Hansen.
"Podnebna kriza je že poslabšala ekstremne vremenske razmere po vsem svetu. Povprečno se Zemlja v zadnjih letih segreva za 1,3 stopinje Celzija," je dejal.
Hansenova skupina raziskovalcev tudi trdi, da bo napovedano pospešeno globalno segrevanje povečalo taljenje ledu na Arktiki. "Zaradi tega se bo v naslednjih 20 do 30 letih verjetno ustavilo Atlantsko meridionalno prevrnitveno kroženje (AMOC), razen če bodo sprejeti ukrepi za zmanjšanje globalnega segrevanja. Če se AMOC ustavi, bo prišlo do resnih težav, vključno z dvigom morske gladine za več metrov – torej bližamo se temu, kar imenujemo točka brez vrnitve," so zapisali znanstveniki.
Razlogi za vse višje temperature
Sploh zadnji dve leti se svet sooča z rekordno visokimi temperaturami, glavni vzrok pa je vztrajno naraščanje izpustov ogljikovega dioksida iz fosilnih goriv. Poleg tega nova raziskava kaže, da je podnebje bolj občutljivo za emisije ogljika, kot se je mislilo prej.
Vrhunec dviga temperature je bil podnebni pojav El Niño leta 2024. Vendar izpusti ne morejo v celoti pojasniti ekstremnih temperatur ali njihove dolgotrajnosti tudi po koncu El Niña sredi leta 2024, ki so močno presenetile znanstvenike. Postavlja se vprašanje, ali obstaja nov, prej neznani dejavnik ali gre za redko, a prehodno naravno variacijo.
Posebno pozornost zadnje čase namenjajo emisijam iz pomorskega prometa. Dolgo so sulfatni delci iz ladijskih goriv blokirali nekaj sončnega sevanja in tako pomagali znižati temperature, piše The Guardian. Vendar so bili leta 2020 uvedeni strožji okoljski predpisi, ki so zmanjšali ravni aerosolov, kar je omogočilo, da več sončne toplote doseže zemeljsko površje. Po raziskavi Hansenove ekipe ta učinek znaša 0,5 vata na kvadratni meter, kar bi lahko pojasnilo nenadno vročino.
Ekstremne temperature pričakujte tudi letos
Ekstremne temperature so se nadaljevale v januarju 2025, podirale so rekorde: 28. januarja smo v Sloveniji zabeležili kar nekaj temperaturnih rekordov. Predvsem v vzhodni polovici države se je ob jugozahodniku močno segrelo, tako da se je temperatura ponekod približala celo 20 stopinjam Celzija.
January 2025 was quite unexpectedly the warmest January on record at 1.75C above preindustrial, beating the prior record set in 2024. This is despite the presence of La Niña conditions in the tropical Pacific, with the El Niño event of 2023/2024 long faded. www.theclimatebrink....
— Zeke Hausfather (@hausfath.bsky.social) February 2, 2025 at 9:57 PM
[image or embed]
Te temperature so presenetile znanstvenike, saj so bili pričakovani nižji temperaturni trendi zaradi hladnejše faze La Niña. Strokovnjaki opozarjajo, da bi to lahko bil namig za še toplejše leto od napovedanega.
Se lahko izognemo ekstremnim vremenskim pojavom?
Ekonomist Jeffrey Sachs, znan po svojem delu na področju trajnostnega razvoja, gospodarskega razvoja in boja za odpravo revščine, je odkritje označil za šokantno, vendar je dejal, da imamo zdaj novo izhodišče in smer. Hansen meni, da se je temu mogoče izogniti, če bodo mladi sledili znanosti in pravočasno ukrepali. Ukrepa, ki bi upočasnila globalno segrevanje, pa bi bila po njegovem mnenju uvedba davka na ogljik in razvoj jedrske energije.
Novo na Metroplay: Pižama in strokovnjakinja za prehrano Lana Trampuš razbijata mite o proteinih | Več vem, bolje jem