Uredništvo | 26. 7. 2024, 20:39
Sprememba pred vrati: poglejte, kaj nas čaka po najbolj vročem poletju v zadnjih 100 letih
Spletna stran Severe Weather Europe je objavila vremensko napoved za prihajajočo jesen. Kot je zapisala, bo ključno vlogo igral pojav la niña. Kaj prinaša?
Leto 2023 je bilo najbolj vroče leto v zgodovini človeštva, povprečne globalne temperature pa so bile najvišje doslej, je objavila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S). To poletje so ponekod že namerili rekordne tempertaure, Zemlja pa je 22. julija 2024 doživela najtoplejši dan v nedavni zgodovini, prav tako kažejo podatki C3S. Povprečna dnevna globalna temperatura je takrat dosegla nov rekord v zbirki podatkov ERA5, in sicer 17,16°C, spodnja fotografija pa prikazuje, kako je bila tega dne videti zemljska obla po svoji površinski temperaturi zraka.
El niño se izteka, vrnitev sestre la niñe
Andrej Flis, strokovnjak, specializiran za dolgoročno napoved, je na spletni strani Severe Weather Europe objavil, kakšno vreme nas čaka v prihodnjih mesecih. Flis je napovedal vrnitev la niñe v Tihem oceanu, kar bo, kot pravi, vplivalo na jesenske vremenske razmere na severni polobli, zlasti v Severni Ameriki, ta vpliv pa se bo nadaljeval tudi med zimo 2024/2025.
Pojav el niño je znan po tem, da je zadnje leto pomagal rušiti temperaturne rekorde po vsem svetu. Po mnenju strokovnjakov pa ga je že zamenjala njegova hladnejša sestra la niña, zaradi katere se globalne temperature za nekaj časa spet znižujejo. Ta naj bi tudi zelo vplivala na razporeditev padavin in poti ciklonov.
La niña naj bi zaznamovala drugo polovico leta 2024, njen obseg in posledice pa so še vedno negotovi. Vremenski pojav lahko v različnih delih sveta povzroči močne vetrove in padavine, s tem pa tudi nekoliko zniža tamkajšnje temperature.
Ena od napovedi: hladnejša jesen
La niña nastane, ko močan veter odpihne tople površinske vode v delih Tihega ocena in na površje namesto njih pride hladnejša voda. Skupaj z el niñom pomenita nihanje temperature zgornjih plasti vode v srednjem in vzhodnem delu Tihega oceana. Ker la niña izvira v Tihem oceanu, od katerega je Slovenija precej oddaljena, neposrednega vpliva naj na nas ne bi imela, bi pa lahko prinesla obilnejše padavine.
Tudi Andrej Flis na spletni strani Severe Weather Europe pojasnjuje, da la niña prinaša nižje temperature v osrednjem in vzhodnem delu tropskega Tihega oceana. Sledila bo sprememba vzorca padavin in zračnega pritiska, kar bo vplivalo na vremenske razmere po vsem svetu.
Trenutno beležijo hladnejše površinske temperature oceana, kar dejansko kaže na razvoj la niñe. To bo prispevalo k stabilnim in suhim razmeram v vzhodnem Pacifiku, medtem ko v zahodnem Pacifiku povzroča pogostejše nevihte in obilne padavine.
El niñu vedno sledi obdobje, imenovano la niña, ko izjemno močni pasati povzročajo obilne padavine v Aziji in hladnejšo vodo v vzhodnem Pacifiku.
Vrnitev la niñe to jesen in zimo pomeni, da bi lahko Severna Amerika pričakovala nižje temperature na Aljaski in Kanadi ter toplejše pogoje v zahodnih delih ZDA. Evropa bi se zaradi prevladujočih severnih vetrov medtem lahko soočila s hladnejšim vremenom in več padavinami predvsem "v severnih delih ter nad Veliko Britanijo in Irsko,“ napoveduje Flis.
Pogostejši ekstremni dogodki
Ker prinaša hladnejše in bolj vlažno vreme, se la niñe veselijo v različnih regijah, kot so južna Afrika, jugovzhodna Azija in Avstralija, kjer naj bi se od decembra 2024 do avgusta 2025 pojavljala močna deževja. Nasprotno pa zahodna Kanada, sever Združenih držav Amerike, Japonska in korejski polotok pričakujejo hladnejšo zimo.
Vendar pa la niña večinoma prinaša več ekstremnih vremenskih dogodkov. Ena glavnih pričakovanih anomalij na tej stopnji je povečanje števila orkanov ob atlantski obali Združenih držav Amerike.
