Smučišči Vogel in Kranjska Gora sta zaprti, na smučarskih progah so namesto smučarjev bazeni vode. Na Mednarodni smučarski zvezi (FIS) pojasnjujejo, da trenutne vremenske razmere onemogočajo celo izdelavo tehničnega snega.
Slovenska smučišča, ki naj bi bila sredi januarja polna navdušenih smučarjev, se spopadajo z resnimi izzivi zaradi izjemno visokih temperatur in obilnih padavin. Najvišje dnevne temperature se gibljejo od 8 do 17 stopinj Celzija. Deževne plohe in celo nevihte, ki so posledica visokih temperatur in južnega vetra, so zajele večji del države. Tako lahko konec januarja namesto snega spremljamo udare strel, ki so značilni za poletne mesece.
Voda na progah na Voglu
Smučišče Vogel, znano po svoji slikoviti lokaciji in idealnih pogojih za smučanje, je trenutno v primežu težav, saj je namesto snega na progi nastal bazen vode. V zadnjih 24 urah je na Voglu padlo kar 140 milimetrov padavin, od nedelje pa skupno več kot 200 milimetrov dežja.
Na spletni strani obveščajo, da smučišče zaradi slabih vremenskih razmer ne bo obratovalo do 31. januarja. Prav tako zaradi slabega vremena ne obratuje smučišče v Kranjski Gori. Pri trenutnih 5 stopinjah Celzija ni možnosti za naravni sneg – niti za zagon naprav za tehnično zasneževanje.
Zakaj ne naredijo tehničnega snega?
Običajno bi smučarska središča v zimskem času, ko je sezona na vrhuncu, posegla po tehničnem snegu. Pogovorno tehničnemu snegu pogosto rečemo umetni sneg, vendar na Mednarodni smučarski zvezi (FIS) temu izrazito nasprotujejo, saj nakazuje, da gre za nekaj nenaravnega ali kemično obdelanega. V resnici tehnični sneg nastane s kombinacijo vbrizgavanja vode pod pritiskom in zraka pod posebnimi pogoji, pri čemer nastanejo snežinke, skoraj enake naravnemu snegu.
"Pomembno je poudariti, da v tem procesu ni dodanih kemičnih snovi," pravijo na Mednarodni smučarski zvezi in ob tem pojasnjujejo, da je uporaba kemikalij pri proizvodnji tehničnega snega v Evropi redka. Kemikalije, kot so bakterijski proteini za hitrejše zmrzovanje vode, so v Avstriji in Nemčiji prepovedane. Takšni dodatki so med evropskimi državami v uporabi le v Švici.
Umetni oziroma tehnični sneg je v zadnjih letih postal nepogrešljiv za ohranjanje smučarskega turizma. Ker je ozračje vse toplejše in pogosto pozimi ni naravnega snega, je tehnični sneg ključen za nadaljevanje zimskih športnih aktivnosti. Smučarski turizem je pomemben gospodarski dejavnik; zimska športna industrija samo v Alpah letno ustvari približno 30 milijard evrov prihodkov in podpira tisoče delovnih mest.
A ta rešitev trenutno ni mogoča. Da bi razumeli, zakaj v trenutnih razmerah ne morejo izdelati tehničnega snega, moramo spoznati osnovne pogoje za njegov nastanek, pri čemer sta ključna dejavnika temperatura in vlaga. Tehnični sneg nastane s kombinacijo zraka in vode pod pritiskom, ki pri nizkih temperaturah tvori snežinke, podobne naravnemu snegu. Ključni pogoji so:
- Temperatura zraka, ki mora biti pod -2 stopinj Celzija (idealno še nižje).
- Nizka vlaga, saj visoka vlažnost onemogoča hlajenje zraka do potrebne točke.
- Stabilne vremenske razmere, ki omogočajo neprekinjeno zasneževanje.
Trenutno visoke temperature in obilna vlaga onemogočajo izpolnitev teh pogojev. Poleg tega je smučarska industrija pod strogimi okoljskimi regulacijami, ki preprečujejo nesmotrno rabo vode in energije.
Okoljski odtis je prisoten, vendar majhen
Proizvodnja tehničnega snega namreč zahteva velike količine vode – približno 20 milijonov litrov za eno 3-kilometrsko smučarsko progo. Vendar je potrebno poudariti, da se voda, uporabljena za tehnični sneg, običajno vrne v vodni krog z odtekanjem taline, kar obnavlja reke, potoke in rezervoarje. Stroge regulacije na tem področju zagotavljajo trajnostno črpanje vode in zaščito vodnih ekosistemov, inovativne metode recikliranja, kot je zbiranje taline v rezervoarjih in njeno čiščenje, pa še dodatno zmanjšujejo okoljski vpliv.
Čeprav proizvodnja tehničnega snega zahteva precej virov, predvsem vode in elektrike, njegov prispevek k skupnemu ogljičnemu odtisu smučišč ostaja razmeroma majhen. Letno na kanadskih smučiščih izdelajo kar 42 milijonov kubičnih metrov tehničnega snega in pri tem porabijo toliko energije, kot jo porabi 17 tisoč gospodinjstev v enem letu. Vseeno ta izdelava predstavlja le od 2 do 4 odstotkov celotnih emisij na smučiščih, pri čemer so glavni viri emisij smučarskih centrov transport (recimo leti na smučišča) in nastanitve. Obenem so na voljo napredne tehnologije, kot so vremensko optimizirane naprave za tehnično zasneževanje in uporaba obnovljivih virov energije, ki zmanjšujejo okoljski vpliv izdelave tehničnega snega.
Bo tudi "umetni sneg", kot ga poznamo zdaj, kmalu postal preteklost?
Za reševanje izzivov tehničnega snega pa industrija že uvaja inovacije, kot so solarno napajane naprave za zasneževanje in avtomatizirani sistemi optimizirajo porabo energije in vode. Vse bolj priljubljena pa je tudi praksa "shranjevanje snega", kjer se sneg ohranja čez poletje ter tako dopolnjuje proizvodnjo snega in zmanjšuje porabo virov. V Sloveniji ta način na primer uporabljata Nordijski center Planica in Športni center Pokljuka. Nekatera smučišča dodatno obnavljajo lokalne ekosisteme in vlagajo v projekte za zaščito habitatov, kar kaže na zavezanost uravnoteženju svojega vpliva na naravo.
Novo na Metroplay: "Treba je poznati žalost, nesrečo in poraz, da lahko ceniš vse te uspehe" | SIDDHARTA INTIMNO