Tea je ena od Slovencev, ki so se že okužili s koronavirusom. V pogovoru nam je zaupala, da ima komaj 22 let. Kako je izvedela za okužbo in kako je videti dan v domači oskrbi, je zapisala v javni blog objavi, mi pa smo z njo govorili o tem, kakšne odzive je prejela na javno oznanilo, da je zbolela in kako se počuti danes.
Tea je 22-letnica, ki ji je test potrdil okužbo s koronavirusom. Z njo smo govorili prek spleta, kot nam je zaupala, pa so njene objave na blogu v prvi vrsti namenjene opozarjanju ljudi, saj nam osebne zgodbe iz prve roke predstavijo bolj oprijemljiv vidik. Pri tem, da spregovori o bolezni in samoizolaciji, ki ju prestaja, pa jo spodbuja tudi družina.
“Rada bi, da se ljudje zavedajo, da lahko zboli vsak, tudi mladi, pa čeprav bi bolezen preživeli brez hujših posledic. Paziti moramo tudi na ljudi okoli sebe, saj nikoli ne vemo, kdo je pripadnik rizične skupine, včasih tega ne vedo niti sami,” pravi Tea, ki se danes že počuti nekoliko bolje.
"Po večini se počutim dobro, če odmislim oteženo dihanje in bolečine v kosteh"
Kakšno je njeno počutje danes?
“Seveda je vse po svoje težko, a na srečo imam očitno lažjo obliko bolezni, tako da se po večini počutim dobro, če odmislim oteženo dihanje in bolečine v kosteh. Ponavadi se zjutraj počutim čisto zdravo, a se čez dan vrnejo simptomi. Pri vsem skupaj me najbolj skrbi za moje bližnje."
"Zato je potrebna tudi dobra organizacija, da res ne pridemo v stik en z drugim in da poskrbimo, da se virus ne prenaša. Na srečo sem trenutno izolirana v sobi, kjer lahko skozi okno vidim svojo družino na balkonu, tako da imamo lahko vsaj pogovor na daljavo,” nam je iz domače karantene zaupala Tea.
“Moji prvi znaki so se pojavili v četrtek zjutraj. Suho grlo, kašelj, glavobol. Vzela sem protibolečinsko tableto, ker so glavoboli pri meni stalnica in se za vsak primer zaprla v sobo. Ko bolečine niso ponehale, sem najprej poklicala mamo, ki je zadeve spremljala precej mirno, zato sem vedela, da mi bo razumno svetovala. “Pokliči zdravnico, pa boš videla kako naprej,” je Tea zapisala v blog objavi, ki jo je z bralci delila predvsem zato, da bi ljudje več razmišljali o tem, kako se soočiti s podobno situacijo.
To, da se ob simptomih, ki so značilni za COVID-19, samoizoliramo in zdravnika najprej pokličemo po telefonu, nikakor pa se ne odpravimo v ambulanto, je prvi ukrep, ki si ga velja zapomniti, če se znajdete v podobnem položaju.
Tei se je stanje po prvih znakih poslabšalo naslednji dan:
“Dobila sem vročino, začele so me boleti kosti po celem telesu,” je povedala. “Nisem vedela, da najhuje šele prihaja. Noč iz petka na soboto je bila peklenska. Zaradi bolečin nisem našla udobnega položaja za spanje, v nekem trenutku sem celo čepela na postelji in dremala, saj sem bila tako zelo utrujena. Tresla me je mrzlica, hkrati sem vrela od vročine."
"Po licih so mi tekle solze obupa, nisem si znala pomagati. Sobota se je začela z vročino 38°C, kar načeloma ni tako visoko, a ob vseh drugih simptomih čisto dovolj. Začelo me je malo stiskati v pljučih, a sem za to okrivila nestrpnost in nenaspanost,” je zapisala Tea, ki se je nato odpravila na testiranje v ločene kontejnerje ob zdravstvenem domu.
Rezultate pozitivnega testa dobila po telefonu
Rezultat, da je test pozitiven, je nato dobila po telefonu. “Ne znam opisati, kakšen občutek je bil. Obnemela sem, po hrbtu me je spreletelo,” je zapisala Tea. Ker je v Ljubljani stanovala s cimro, se je v samoizolacijo raje preselila k staršem, kjer bolezen trenutno preboleva v svojem nadstropju, da je možnost prenosa manjša.
“Doma se je takoj začela organizacija. Kako poskrbeti, da se ne bomo srečevali, kako prati perilo, da ne izpostavljam mame, kdaj gre kdo pod tuš (v svojem nadstropju imam samo stranišče in umivalnik). Hrano dobivam na stopnice, brez srečevanja, a je domača hrana že majhno zdravilo. Če ne za telo pa za srce. V vsakem primeru je težko živeti na tak način, a je doma funkcioniranje dosti lažje, kot v študentskem stanovanju v Ljubljani,” pravi Tea, ki torej ni bila hospitalizirana.
“V splošnem je moje počutje dobro in težko si predstavljam, da bi hospitalizirali vse, ki zbolijo. Prepričana sem, da obstajajo ljudje, ki hospitalizacijo potrebujejo veliko bolj kot jaz,” pravi.
Kje točno se je okužila, ne ve, v preventivni karanteni je tudi njena sostanovalka
Z zdravnico, ki jo je poklicala z rezultati, sta se pogovorili, s kom vse je bila, kje je bila in kje bi lahko virus dobila, a zadnjega ne ve niti sama. Ker pa se je vsaj sama izolirala takoj, ko je zaznala simptome, je zmanjšala možnost širjenja okužbe.
“Cimra, s katero sem si delila stanovanje, je v preventivni karanteni, pa čeprav sva pazili, da nisva imeli stikov in sva bili res previdni. Moja družina zaenkrat še nima strogih navodil, se pa vsi zadržujejo doma in spremljajo svoje počutje,” nam je odgovorila Tea.
Kako bodo reagirali ljudje?
Ko je Tea javno sporočila, da je zbolela, ni vedela, kakšni odzivi jo čakajo, sploh glede na to, da so se prvi okuženi v Sloveniji soočili s stigmatizacijo.
“Odzivi so bili različni. Večina jih je bila polna ljubezni in dobrih misli, žal pa se najdejo tudi takšni, ki mi ne verjamejo in so prepričani, da vse skupaj delam za pozornost. Tu naj poudarim, da mi pozornost ni tako zelo ljuba, nisem je vajena. Poskušam preslišati slabe komentarje, najbolj pa zabolijo tisti, ki prihajajo od ljudi iz stroke. So redki, ampak so."
"Očitano mi je bilo, da sem opisala simptome, ki bi jih lahko prebrala na spletu – seveda, enaka bolezen, podobni simptomi. Na srečo je res več ljudi, ki so hvaležni za zapis, oglašajo pa se mi tudi takšni, ki preživljajo isto. To mi veliko pomeni,” nam je zaupala.
Bo svoje stanje še naprej delila z nami?
“Ne prihajam iz zdravstvene stroke, zato ne morem obljubiti točnih medicinskih podatkov. Predam lahko samo informacije, ki so podane meni, zdravnike poskušam spraševati čim več,” bralcem bloga, ki so jo zdaj zasuli z vprašanji, pojasnjuje Tea, ki bo zapise, kako preživlja svoje dni v postelji še vedno delila na blogu, hkrati pa dodaja, da tega ne počne z namenom, da dobi pozornost, zato so njena družbena omrežja tudi zaprta za širšo javnost.
“S pisanjem imam namen vztrajati, morala bom sicer dobiti še malo debelejšo kožo za slabe komentarje, a se res trudim, da se osredotočam na dobre stvari in ostajam iskrena,” nam je odgovorila Tea, ki ji – tako kot vsem drugim – želimo čimprejšnje okrevanje.
PREBERITE ŠE: Povzetek doslej sprejetih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s koronavirusom ALI Prezrti in ogroženi samozaposleni: zaradi koronavirusa nastaja socialna bomba
Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji