Čeprav so bolezni nadeli ime opičje koze, vse kaže, da virus na ljudi ni preskočil z opic, temveč najverjetneje z neke vrste veveric in drugih glodalcev, ki živijo v divjini centralne in zahodne Afrike.
Kako pride do takšnega preskoka?
Strokovnjaki pravijo, da je najverjetnejši scenarij naslednji:
- kot prvi zbolijo ljudje, ki so bili v kontaktu z izločki bolnih živali, pri čemer se virus najverjetneje prenese prek sluznice ali poškodovane kože človeka. Prenos je povsem verjeten tudi v primeru, da človeka bolna žival opraska ali ugrizne.
S človeka na človeka pa se bolezen nato lahko širi kapljično in prek kontakta s kožnimi spremembami, ki nastanejo pri obolelih.
Bolezen je najpogosteje najti v ruralnih delih osrednje in zahodne Afrike, npr. v Kongu in Nigeriji.
V letošnjem maju so štiri primere opičjih koz zabeležili v Veliki Britaniji, a se je le v enem od teh primerov izkazalo, da je bil ’uvožen’ iz Afrike. Nekaj primerov bolezni so do danes že potrdili tudi na Portugalskem, v Španiji in Italiji.
Zaenkrat velja, da so bili vsi, ki so zboleli za opičjimi kozami, moški, ki so se okužili med spolnimi odnosi z drugimi moškimi.
Simptomi in zdravljenje
Bolezen opičjih koz se kaže z:
- 1. povišano telesno temperaturo,
- 2. glavobolom,
- 3. mrzlico,
- 4. izčrpanostjo,
- 5. utrujenostjo,
- 6. bolečinami v mišicah in hrbtu,
- 7. otekanjem limfnih žlez in
- 8. izpuščaji na koži, ki spominjajo na izpuščaje vodenih koz.
Strokovnjaki pravijo, da daje cepljenje proti črnim kozam relativno dobro zaščito pred opičjimi kozami, ne ve pa se natančno, kako dolgo (po cepljenju) ta zaščita traja.
Naj spomnimo, da je na naših prostorih (tako kot takrat po vsem svetu) množično cepljenje proti črnim kozam potekalo v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Tudi sicer velja, da je razlika med črnimi kozami in opičjimi kozami precejšnja.
- Prvič: medtem ko so prve antroponozne (kar pomeni, da je bil človek prvi gostitelj tega virusa), so opičje koze zoonozne (kar pomeni, da je na človeka preskočil z divje živali). Slednje pomeni, da opičjih koz tudi v primeru učinkovitega cepiva ne bi mogli povsem zbrisati z obličja zemlje (tako kot v primeru črnih koz).
- In drugič: prenos opičjih koz s človeka na človeka je manj učinkovit (in hiter) kot v primeru črnih koz. Ali povedano drugače: opičje koze so manj nalezljive kot črne koze. Tudi zato v primerih epidemij opičjih koz, ki se občasno pojavljajo, stroka ne zahteva množičnega cepljenja, kot je bilo to v primeru črnih koz.
Zdravljenje je simptomatsko, oboleli pa v večini primerov ozdravi po dveh do štirih tednih.
