Marsikdo se zaradi epidemije koronavirusa sooča z občutki strahu, panike in zaskrbljenosti. Nekaterih je strah okužbe, drugi se bojijo za svojce, tretji se sprašujejo, kako bodo plačali položnice, saj so ostali brez prihodka. Nekateri pa se počutijo tesnobno, ker morajo preživeti večino časa doma.
V tem obdobju je zelo koristno, če se znate spopadati s strahovi in stresom. V kolikor pa vam to predstavlja težave, je smiselno poiskati podporo in pomoč.
Drago Švajger, magister zakonske in družinske terapije ter ustanovitelj in vodja Uglašenih odnosov - centra za psihoterapijo, svetovanje in izobraževanje, pravi, da ostati miren v obstoječih razmerah ni najlažje, vendar je to mogoče.
Odkar se je pojavil prvi primer okužbe s koronavirusom COVID-19, se mnogo ljudi obrača nanj z različnimi vprašanji, ker potrebujejo tolažbo in želijo v času negotovosti dobiti vsaj en nasvet, ki bo zanesljiv.
"V prejšnjem tednu smo vzpostavili brezplačno terapevtsko pomoč za vse, ki bi želeli pomiriti notranjo stisko, strah ali celo paniko, ki jo povzroča stanje glede koronavirusa. Linija obratuje vsak delovnik od 11:00-12:00 in 14:00-15:00.
Telefon takrat ves čas zvoni. Zato bom najbrž uvedel še dodatne ure za klice. V tem času rad pomagam z vsem, kar znam in kar imam. To je čas solidarnosti."
Ko ga ljudje, ki se znajdejo v stiski, pokličejo, jim pojasni, da je to, kar doživljajo v svoji notranjosti, normalen odziv.
"Skrb preraste v strah in tesnobo, kar je normalno, saj smo se prvič znašli v takšni situaciji. Ko se z nečim srečamo prvič, je naš normalen odziv strah, saj smo negotovi. Tudi mediji s svojim načinom poročanja naredijo svoje in lahko strah ter paniko okrepijo."
Drago Švajger ljudem svetuje: "Čeprav menite, da ne morete nadzorovati situacije, pomislite na to, da je nadzor tudi v vaših rokah. Lahko upoštevate vsa potrebna navodila in tako poskrbite za svojo varnost in zdravje, s tem pa skrbite tudi za varnost in zdravje drugih ljudi.
Ne skušajte potlačiti strahu, ampak si dovolite, da ga začutite.
Strah je trenutno močno prisoten, vendar se bo situacija sčasoma izboljšala. Zato je tudi strah začasen."
Priporočljivo je tudi izogibanje medijskim vsebinam, ki povzročajo dodatno vznemirjanje. "Koristno je, da v tem obdobju ljudje omejijo spremljanje medijev in se posvetijo drugim stvarem, recimo, naj gredo v naravo, pokličejo najbližje in se z njimi pogovarjajo. To je tudi čas za branje knjig.
Družine naj igrajo družabne igre, skupaj lahko pečejo in kuhajo. Se pogovarjajo. Ker bodo družine oziroma partnerji sedaj več časa preživeli skupaj v zaprtem prostoru, se bodo pojavili tudi nesporazumi.
Zato priporočam več poglobljenih pogovorov, pri tem pa upoštevajmo mnenje druge osebe in pustimo, da vsak izrazi svoje občutke. Če pa se pojavi konflikt, poskusimo najti kompromis."
Nasveti za obvladovanje anksioznosti
V kolikor se strah razvije v anksioznost, ki se lahko potencira vse do občutkov panike, Drago Švajger nudi naslednje napotke:
1. Vprašajmo se "česa me je strah?" Situacije same, da bomo zboleli oziroma, da bo zbolel kdo od naših bližnjih, nepredvidljivosti …? Po pogovoru mnogi ugotovijo, da strah hrani strah. In da jih postane strah že samega strahu ter misli, ki jih le-ta prinaša. Ko ugotovimo, česa nas je strah, je strah lažje pomiriti. Preusmerimo se namreč v načrtovanje in se s tem opolnomočimo za razreševanje vira strahu.
2. Osredotočimo se na "biti tukaj in sedaj". Zelo blagodejno vpliva na nas, če svojih misli, občutij ne presojamo in jih ne vrednotimo. Občutke strahu lahko ublažimo tako, da se zavedamo, kje smo v danem trenutku, kaj nas obdaja, kaj vidimo, slišimo.
Pomislite, kako glasne so lahko naše misli in da so največkrat usmerjene daleč v prihodnosti. Velikokrat šele kasneje spoznamo, da so bile to le naše misli, ki se niso uresničile, saj se je situacija odvijala drugače, kot so nam narekovale naše misli. Če smo tukaj in sedaj, s tem naša prisotnost lebdi nad vsemi dražljaji in mislimi, kar dobro vpliva na naše počutje in psihično stanje.
3. Ne razmišljajte o omejitvah. Ne obremenjujte se s tem, česa vse ne morete početi, ampak pomislite, kaj vse lahko naredite v tem obdobju. Osredotočite se na to in se lotite dela. Morda boste naredili nekaj, kar ste si že dolgo želeli, pa ste s tem zaradi pomanjkanja časa odlašali.
4. Obstaja veliko učinkovitih tehnik sproščanja, recimo, tehnike dihanja, postopno sproščanje mišic, meditacija. Uporabite jih.
5. Poiščite humor, ki nam v težkih situacijah daje moč in nam lahko ponudi novo perspektivo.
6. Ne pozabite na vadbo. V kolikor ne morete iti v naravo, lahko na spletu poiščete veliko vodenih vadb, recimo jogo, pilates, ki delujejo blagodejno na telo in počutje.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so objavili informacije in nasvete za tiste, ki se zaradi koronavirusa soočajo s strahom, stresom ali paniko.
Ljudem svetujejo, naj poskušajo ostati mirni in imajo v mislih, da gre za obdobje, ki je trenutno težko, a bo minilo. Priporočajo ohranjanje socialnih stikov, kolikor je v trenutnih okoliščinah to možno.
"Pomaga nam lahko pogovor z ljudmi, ki jim zaupamo. Pogovarjajmo se z družino in prijatelji. Če pogovor v živo ni mogoč, lahko uporabimo različne novodobne tehnologije." Odsvetujejo pa tesne stike in druženje v večjih skupinah.
Priporočajo ohranjanje zdravega življenjskega sloga – da se zdravo prehranjujemo, dovolj spimo, smo fizično aktivni. In opozarjajo, naj za sprostitev ne posegamo po cigaretah, alkoholu in drogah. "Ukvarjajmo se z aktivnostmi, ob katerih se počutimo dobro."
Tistim, ki občutijo, da so zaradi nastale situacije čustveno preobremenjeni, svetujejo, naj se obrnejo na enega od telefonov za pomoč v stiski. Če nimate znakov bolezni, nikakor ne hodite v zdravstvene ustanove.
Prav tako pozivajo k solidarnosti. "Potrudimo se, da nastala situacija ne bo ogrozila načel solidarnosti in človečnosti. V skrbi za svoje zdravje pomislimo tudi na druge, predvsem na ranljive skupine prebivalstva (npr. socialno ogroženi, ljudje s kroničnimi obolenji, starejši ..) in kako jim lahko pomagamo na način, da ne ogrozimo svojega zdravja.
Bodimo strpni in sprejemajoči drug do drugega.
Samo s skupnimi močmi bomo dosegli, da se bo življenje čim prej spet vrnilo v normalne tirnice."
Kam se lahko obrnete za pomoč v stiski:
Klic v duševni stiski: 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik: 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
TOM telefon za otroke in mladostnike: 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.
PREBERITE ŠE: 11 stvari, ki jih ljudje dojamejo šele, ko pride virus ali Kako se o koronavirusu pogovoriti z otrokom
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
