Tudi vi trpite za akrazijo? (odgovarja svetovalka Melita Kuhar)

Akrazija pomeni pomanjkanje volje.

Tukaj ne govorimo o lenobi, temveč o pojavu, ki smo mu podvrženi vsi, ko se za nekaj preprosto težko odločimo.

Pravzaprav so o tem pojavu razpravljali že antični filozofi, tako se je Sokrat spraševal, kako je mogoče, da če nekdo verjame, da je neka možnost najboljša, se za njo tudi ne odloči.

Aristotel je verjel, da je akrazija, se pravi pomanjkanje volje, prepričanje posameznika, in ne zgolj odločitev. Akrazija je omenjena tudi v Novi zavezi. Torej je to prastaro vprašanje, ki bega in razdvaja filozofe ter strokovnjake za človeško vedenje in odločanje.

Zakaj je tako težko sprejeti odločitev

Ko se posameznik odloča, ali bi sprejel neko odločitev, niha med mnenjem, prepričanjem in moralnimi vrednotami. V tem procesu, čeprav se zaveda, kaj bi bilo zanj najbolje, nima dovolj volje, da bi izbral to rešitev, za katero ve, da bi bila v dani situaciji optimalna.

Zagotovo smo se vsi kdaj znašli v opisani situaciji. Preprosto veš, kaj se moraš odločiti, pa se ne.

Takšno pomanjkanje volje pogosto pripišemo temu, da nas je strah, ni pravi trenutek in podobnim neprepričljivim izgovorom. Včasih se tepemo po glavi, da nismo v tisti situaciji odreagirali bolje ali se preprosto odločili in nase prevzeli posledice te odločitve.

Kako pa je z vašim prevzemanjem odgovornosti?

Zdaj se lahko tudi malce povprašamo, kako je z našim prevzemanjem odgovornosti.

V pisarni Svetovalnice imam na mizi napis, ki ga strankam po potrebi kdaj tudi pokažem. Na njem piše "izgovorom vstop prepovedan". Fotografija je iz fitnesa, ki ima ta napis nabit pri vhodu, sama pa ga uporabim, ko ugotovim, da se stranka vrti v svojem 'hrčkovem krogu' nepreglednega števila izgovorov s ciljem, da se ni treba za nič dokončno odločiti ali pa z izgovori ne zmore sprejeti odgovornosti.

Če smo v takšni situaciji, to pomeni, da smo žrtev, da smo nemočni in pasivni, ko se življenjski izzivi in težave dogajajo okoli nas.

Sami sebe postavimo v položaj žrtve, ki pri svoji pasivnosti bolj kot ne tarna in se pritožuje, a bolj malo naredi, da bi se frustracija in stiska razrešili. Torej smo pri neke vrste akraziji, ko vemo, da bi bila potrebna akcija, da se osvobodimo pritiska in bremen, a se odločimo, da ne naredimo ničesar.

Preseganje lastnih strahov

Seveda je moja strokovna naloga, da to opazim in pomagam ter svetujem stranki, kako počasi presegati lastne programe in strahove tako, da so varni.

Da se opolnomočijo in okrepijo v zavedanju, da s sprejemanjem odločitev in s tem posledic aktivno ustvarjajo večje možnosti za bolj zavestno in s tem bolj zadovoljno življenje.

Ko se ne bojimo več lastnih senc odločanja in se zavedamo, da smo res sami ustvarjalci lastnih odločitev, ki so včasih bolj in drugič manj pametne ali zdrave, prevzamemo nase polno odgovornost. Ne uporabljamo več izgovorov. Niso potrebni, ker se zavedamo, da ko se bomo odločili in bili aktivni v zavedanju posledic, ne bomo več žrtve.

Popolnoma se zavedam, da smo posamezniki unikatni, imamo svojska videnja določene situacije ali izziva. Kljub temu sem tečna, ko želim dopovedati strankam, da imamo le to eno življenje in bi ga bilo dobro živeti najbolj polno in zdravo.

A odločitev je seveda vedno vaša.

Avtorica: Melita Kuhar, Svetovalnica, www.svetovalnica.si, 031 666 168. Pišite ji na: info@svetovalnica.si.

Preberite še: Starševska izgorelost: Ko izčrpanost in nemoč postaneta močnejši, kot vse ostalo v življenju

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču