Ali veste, kaj je skupnega 35 tisočim prebivalcem Slovenije? DEMENCA

Demenca je na žalost še vedno pogosto pozabljena, odrinjena in stigmatizirana bolezen, a predstavlja izjemno breme za svet, predvsem za starajoče se družbe, kakor je tudi Slovenija. Ne gre pa samo za bolezen posameznih bolnikov, saj bistveno vpliva tudi na kakovost življenja njihovih bližnjih. Posledično lahko ocenimo, da se bo demenca dejansko dotaknila kar vsakega drugega prebivalce te države – nekaterih, ker bodo zboleli sami, drugih, ker bo zbolel nekdo od bližnjih. Ozaveščanje o problemu demence in zavzemanje za pozitiven doprinos v boju z boleznijo, je primarni namen neprofitnega projekta, ki je rezultat sodelovanja različnih organizacij, podjetij, društev, raziskovalcev in zdravnikov, delujočih na področju demence v Sloveniji.

“Kar 35.000 ljudi v Sloveniji se sooča z demenco, število pa se bo do leta 2050 predvidoma še potrojilo. Tveganje, da zbolite za demenco pri 60. letih, je okoli en odstotek. A to tveganje s staranjem eksponentno narašča in se podvoji vsakih 5 let. To pomeni, da je pri 80. letih že okoli 20-odstotno tveganje, da zbolite za demenco,” zgovorne številke predstavi  nevroznanstveni raziskovalec Jurij Dreo, vodja raziskav in razvoja pri podjetju BrainTrip.

Eden izmed partnerjev projekta, Zveza društev upokojencev Slovenije, se pomanjkanja zavedanja o bolezni še kako dobro zaveda. Črt Kanoni, predstavnik za odnose z javnostjo in odgovorni urednik mesečne revije ZDUSPlus: “ZDUS aktivno nastopa v zagovorništvu pravic starejših, tudi oseb z demenco in njihovih svojcev. Bolnik z demenco v svoje brezno brezizhodnosti potegne vse bližnje in to je hudo, zelo hudo. Za bolnika samega niti ne, za svojce pa prav gotovo. Pomembno vlogo vidimo in imamo v ozaveščanju javnosti o demenci, o dvigu zdravstvene pismenosti o demenci, o usposabljanju neformalnih oskrbovalcev oseb z demenco (kar predstavljajo tudi svojci in starejši prostovoljci).”

Kako globoko lahko zareže demenca, izpostavlja tudi Andrea Užmah Kučina, zdravnica, specialistka psihiatrije, zaposlena v koncesijski psihiatrični ordinaciji v Ljubljani. “V ordinaciji pogosto srečujem paciente, ki pridejo s pritožbo, da pozabljajo. Stari so med 50 in 60 let, polno obremenjeni, v aktivnem delu prebivalstva zaposlenih. Ne spomnijo se imen, kako se kaj poimenuje, po kaj so prišli, stvari ne morejo več organizirati … so prestrašeni,” slikovito opiše izkušnjo. “Tukaj vidim priložnost presejalnega testa za prepoznavo in kasneje spremljanje sprememb, če se bodo ali ne bodo razvijale,” še dodaja Užmah Kučina.

Da vsakodnevna praksa kliče k boljši obravnavi demence kot resne bolezni, pritrjuje tudi Matej Kajtner, direktor Vitadoma, najstarejšega zasebnega zavoda s koncesijo za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše pri nas. “Vsakodnevno spremljamo stanovalce z različnimi oblikami demence in se zelo dobro zavedamo, da je demenca ena največjih zdravstvenih kriz trenutnega časa.”

Testiranje spomina v sklopu projekta bo izvedeno v mesecu aprilu na treh ločenih, 60-minutnih srečanjih, med katerimi bo 1–2 tedna premora. V roku dveh mesecev po zaključku projekta bodo sodelujoči prejeli rezultate meritev in testov. Zbrani podatki v sklopu projekta bodo anonimizirani in digitalno šifrirani. Brezplačne prijave so možne na www.pomni.si.