Ali zaradi prebolelega covida pogosteje zbolevamo še zaradi drugih virusov?

Sezona bolezni dihal je v polnem razmahu, število primerov gripe, prehladov in covida-19 pa narašča tako po svetu kot tudi v ZDA.

Bolnišnice v nekaterih zveznih državah poročajo tudi o porastu diagnoz pediatrične pljučnice, kar po mnenju strokovnjakov verjetno ni povezano z nedavnim porastom primerov pljučnice, o katerem so poročali na Kitajskem.

Po lanski hudi obliki gripe in RSV (respiratorni sincicijski virus) se zaradi številnih okužb ljudje sprašujejo, ali je morda kriv SARS-CoV-2, torej virus, ki povzroča covid-19.

Po covidu pogosteje zbolevamo?

Nekatere študije kažejo, da virus pusti pečat na imunskem sistemu tudi po preboleli akutni bolezni. Postavlja se pomembno vprašanje – ali covid-19 povečuje tveganje, da zbolimo za drugimi virusi v prihodnosti?

"Vsakič, ko se okužimo, nas to spremeni," pravi dr. David Smith, vodja oddelka za nalezljive bolezni in globalno javno zdravje na UC San Diego Health, in dodaja, da "spremeni naše celice B, ki proizvajajo protitelesa, in spremeni naše T celice, ki opravljajo celične funkcije za odpravo okužb".

Arso izdal vremensko opozorilo: kje bodo sunki vetra najmočnejši?

Včasih so lahko te spremembe dolgotrajne. Po primeru noric, na primer, telo običajno zgradi vseživljenjsko imunost, ki prepreči prihodnje izbruhe bolezni. Drugi virusi pa imajo lahko povsem drugačen učinek na naš imunski sistem.

Medtem ko ošpice prisilijo telo, da se znova nauči braniti pred drugimi okužbami, pa HIV močno oslabi imunski sistem.

Zdi se, da je SARS-CoV-2 nekje vmes, čeprav dr. Smith poudarja, da raziskave še potekajo.

Ponovne okužbe niso samo možne, ampak pogoste, kar izključuje zamisel o razširjeni vseživljenjski imunosti – vendar trenutno še ni trdnih dokazov, ki bi kazali, da covid-19 oslabi imunski sistem celotne populacije, pravi Sheena Cruikshank, profesorica imunologije na Univerza v Manchestru v Veliki Britaniji.

Covid spremeni imunski sistem

Nekatere študije kažejo, da lahko okužbe s SARS-CoV-2, zlasti težje oblike, povzročijo spremembe v imunskem sistemu, vključno z zmanjšanjem števila in učinkovitosti celic T, motnjami v celicah B, okvarami dendritičnih celic, ki uravnavajo imunski odziv, in spremenjeno izražanje genov, povezano z vnetnimi procesi. Zdi se, da nekatere od teh sprememb vztrajajo tudi več mesecev po hudi obliki covida-19.

Ne glede na to, kako grozljivo se slišijo te ugotovitve, "lahko opazite veliko sprememb, vendar ne veste, katera od teh sprememb bi lahko bila pomembna za prihodnje delovanje," pravi John Tsang, profesor imunobiologije na Medicinski fakulteti Yale . Z drugimi besedami, spremembe v določenih imunskih celicah ne pomenijo nujno, da bo celoten sistem ali celo njegov del prenehal delovati.

Normalno je, da imunski markerji po okužbi 'upadejo', dodaja Cruikshank, in tudi spremembe, ki se ta hip zdijo negativne, ne bodo nujno imele dolgoročnih posledic.

"Študije, ki so raziskovale stanja na daljši rok, so pokazale, da se pri večini ljudi imunski odziv vrne v normalno stanje in si opomore," pravi.

V neki študiji, katere soavtor je bil Tsang, so imeli moški, ki so preboleli blažjo obliko covida-19, dejansko močnejši imunski odziv na cepiva proti gripi kot moški, ki nikoli niso imeli covida-19, kar bi lahko bilo koristno. Profesor Tsang in soavtorji študije zaenkrat niso opazili enakega trenda pri ženskah.

Nekateri utrpijo dolgotrajno škodo

Vendar obstajajo izjeme.

"Ljudje, ki so preboleli hude oblike covida-19, imajo lahko trajne zdravstvene težave, bodisi zaradi samega virusa bodisi zaradi nekaterih zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje te oblike bolezni, kot so steroidi in modulatorji imunskega sistema," pojasnjuje dr. Smith.

Številni znanstveniki tudi menijo, da so kronični simptomi dolgega covida lahko znak imunske disfunkcije, nedavne raziskave pa kažejo, da je pri ljudeh z dolgim covidom večja verjetnost, da se znova okužijo s SARS-CoV-2 kot pri ljudeh, ki popolnoma ozdravijo.

Za ljudi, ki so preboleli blažjo obliko covida in niso trpeli za dolgotrajnimi simptomi, Tsang pravi, da znanstvena literatura ne podpira ideje o razširjeni imunosupresiji po covidu.

Zakaj se torej zdi, da ljudje danes zbolevajo pogosteje kot pred pandemijo?

Vedno obstaja možnost, da covid-19 povzroči imunske spremembe, ki jih raziskave še niso odkrile, pravi Caitlin Dzetelina, epidemiologinja, ki je nedavno številko svojega glasila posvetila vplivu covida-19 na imunski sistem.

Možno je tudi, dodaja Tsang, da gre v resnici za okrepljen imunski odziv, ki so ga bili deležni covidni preživelci v njegovi študiji. Znano je, da cepivo proti gripi pri nekaterih ljudeh lahko povzroči hujše simptome običajnih bolezni.

"Morda se počutimo nekoliko bolj bolne zaradi vnetnega odziva," pravi Tsang, "vendar to ni zato, ker se naš imunski sistem zdaj ne odziva več na okužbo."

Morda pa je kriv začasen 'oddih'

Crookshank k temu dodaja, da lahko nekaj let zmanjšane izpostavljenosti patogenom zaradi nošenja mask in fizične razdalje spremeni vzorce prenosa bolezni.

Otroci, rojeni med pandemijo, morda niso bili izpostavljeni klicam, s katerimi bi se običajno srečali kot dojenčki. Tudi odrasli, ki so v preteklosti preboleli več prehladov ali grip, se zdaj lahko soočijo z novimi sevi teh virusov, ki jih njihovo telo manj pozna, dodaja.

Nič od naštetega pa seveda ne pomeni, da je covid-19 kakorkoli nedolžen. Še naprej namreč ostaja vodilni vzrok smrti v ZDA in drugih državah. Dolgi covid prav tako ostaja kot resno tveganje po vsaki novi okužbi, obstajajo pa že dokazi, da tudi na videz blage okužbe lahko prizadenejo srce, možgane in druge organe.