AstraZeneca globalno umika cepivo, a vprašanje zapleta s krvnimi strdki ostaja

Zahtevo za umik cepiva je podjetje vložilo že 5. marca, v veljavo pa je stopilo 7. maja, poroča Telegraph, ki je prvi poročal o razvoju dogodkov.

Serumski inštitut Indije (SII), ki je proizvajal cepivo AstraZeneca pod blagovno znamko Covishield, je sicer prenehal s proizvodnjo in dobavo odmerkov že decembra 2021, je povedal predstavnik SII.

Kot so ves ta čas poročali mediji, je anglo-švedski farmacevtski izdelovalec že v sodnih dokumentih priznal, da cepivo povzroča redke stranske učinke, kot so krvni strdki in nizko število trombocitov. 

Podjetje AstraZeneca se je potem, ko je cepivo prišlo 'na slab glas' in je posledično upadlo zanimanje zanj, že posvetilo razvijanju cepiva proti respiratornemu sincicijskemu virusu in zdravilu za debelost.

Vendar pa zgodba s krvnimi strdki tu še zdaleč ni končana.

Nedavna poročila namreč kažejo, da so zaplet z nerazložljivimi krvnimi strdki našli pri dveh pacientih, ki sta VITT-u podoben sindrom razvila po okužbi z adenovirusom in ne po cepljenju.

Sindrom, ki je pri javnosti v nemilost postavil klasična cepiva proti koronavirusu, bi bilo glede na to, da ostaja z nami tudi, če se znebimo vseh klasičnih cepiv, vredno bolje preučiti.

Prvo cepivo proti covidu

Naj spomnimo. AstraZeneca je v sodelovanju z Univerzo v Oxfordu razvila eno prvih cepiv proti covidu-19. Cepivo, ki uporablja adenovirus za prenos navodil v človeške celice za tvorbo protiteles proti koronavirusu, je rešilo na tisoče življenj.

Kmalu pa se je pojavila težava. Majhen delež – približno eden na 50.000 cepljenih – je razvil krvne strdke. Ta sindrom krvnih strdkov danes poznamo kot 's cepljenjem povezano imunsko trombotično trombocitopenijo' (VITT).

Pri ljudeh s to motnjo se nekaj zalomi pri imunskem odzivu, zato se potem, ko se pričnejo tvoriti protitelesa, ta lahko močno vežejo na eno izmed beljakovin telesa. Ta beljakovina se imenuje faktor 4 trombocitov (PF4).

Vemo, da v času okužbe mnogi ljudje tvorijo protitelesa, ki se vežejo na PF4 kot del imunskega odziva, a se ta protitelesa običajno vežejo le šibko. Pri VITT pa je drugače.

Pri VITT se tvorijo protitelesa, ki se na PF4 vežejo, kot bi bila super lepilo.

Protitelesa pri VITT 'zalepijo' molekule PF4 skupaj in tako tvorijo velike strukture, znane kot "imunski kompleksi". Ti kompleksi se nato vežejo in aktivirajo majhne celice, imenovane trombociti, ki so ključni za strjevanje krvi.

Običajno trombociti plavajo v krvi v neaktivnem stanju, toda ko se aktivirajo, se razširijo, postanejo zelo lepljivi in izločajo stotine različnih kemikalij.

Trombociti so pri VITT močno aktivirani, kar povzroča krvne strdke. Krvni strdki pogosto prizadenejo vene okoli možganov, kar je zelo nenavadna in redka lokacija za strdke.

Mnogi ljudje z VITT zato poročajo o neznosnih glavobolih.

Ker se v teh strdkih porabijo milijarde trombocitov, to vodi k nizkemu številu trombocitov v krvi. Pri nekaterih bolnikih je to privedlo do resnih krvavitev in skoraj četrtina jih je umrla.

Dve leti in pol raziskav

V dveh letih in pol so se številni zdravniki in znanstveniki po svetu posvetili razkrivanju skrivnosti VITT-a.

V prvi vrsti jih najbolj zanima, kako VITT povzroča strdke in zakaj se to zgodi samo nekaterim ljudem. Ob tem sproti odkrivajo tudi potencialne načine zdravljenja sindroma.

Do danes so prišli na sled le enemu, genetskemu namigu, zakaj nekateri ljudje dobijo VITT. Našli so namreč povezavo med variacijo gena, ki proizvaja dele protiteles, in VITT-om ter ugotovili, da se ta pogosteje pojavlja pri ljudeh evropskega porekla.

Evropejci so očitno bolj izpostavljeni tveganju za VITT.

Znanstveniki so sicer še prepričani, da so v proces gotovo vključeni tudi drugi geni, a jih je ta trenutek težko vse najti. V Združenem kraljestvu so znanstveniki izvedli raziskavo zapisa DNK pri več kot 200 bolnikih z VITT, rezultati pa naj bi bili kmalu znani.

Medtem so raziskovalne ekipe po svetu prišle še do drugih ugotovitev.

Leta 2021 je ekipa raziskovalcev razkrila glavni mehanizem za aktivacijo trombocitov in pred kratkim odkrila še, da lahko v epruveti to aktivacijo blokirajo z običajno uporabljanimi zdravili.

Odkrili so, da se ljudje razlikujejo glede na variacijo v odzivih trombocitov in da je prav to razlog, zakaj nekateri razvijejo VITT. Trenutno tečejo raziskave, kako bi na podlagi trombocitov prepoznali "visoko" in "nizko" odzivne oseb.

Velika uganka pri VITT pa še naprej ostaja, zakaj toliko ljudi dobi strdke v možganih.

Za primerjavo, spontani strdki v možganih so zelo redki. Prizadenejo le približno tri ali štiri ljudi na milijon na leto, vendar jih je več kot polovica bolnikov z VITT imela te strdke.

Po nekaterih teorijah naj bi bila za to kriva hitrost pretoka krvi in lepljivost PF4 ter protiteles napram krvnim žilam. In nedavno so kanadski znanstveniki to tudi dokazali. Bolniki, katerih protitelesa se najmočneje vežejo na PF4, namreč najverjetneje dobijo strdke v možganih.

VITT v nemilost postavil adenovirusna cepiva

Čeprav so adenovirusna cepiva rešila milijone življenj, so v razvitih državah zaradi tveganja za VITT drastično izgubila na priljubljenosti in ostajala neporabljena, četudi so sicer zelo učinkovita, poceni in veliko lažja za shranjevanje ter prevoz kot cepiva mRNA (torej cepivi Pfizer-BioNTech in Moderna).

Je pa znanstvenike po vsem svetu zaplet VITT (po cepljenju) spodbudil, da bolj pozorno preučijo tudi druge paciente z nerazložljivimi krvnimi strdki. Tako so pričeli odkrivati vse več bolnikom s krvnimi strdki, nizkim številom trombocitov in protitelesi, ki so podobni tistim v VITT, le da ti primeri niso bili povezani s cepljenjem.

Medtem ko čakamo v pripravljenosti (in upamo, da se ne bo nikoli več zgodila) naslednjo pandemijo, ki bi lahko bila nevarnejša od covid-a (in bi npr. lahko umrla tretjina ljudi), je potrebno vedeti, da navkljub tveganju za VITT adenovirusna cepiva ostajajo z nami. In prav zato je pomembno, da bi VITT končno lahko bolje razumeli (in ga, morda, lahko celo preprečili).

Preberite si tudi:

• "Usekala me je v oči, zdravniki pa so bili brez moči": Vedrana Rudan je bila nekaj časa povsem slepa
• Študija na podatkih 99 milijonov ljudi: našli dva nova stranska učinka cepiva proti covidu
• Znanstveniki si belijo glavo z uganko dolgega covida, medtem milijoni zbolevajo

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice