Patricija Fašalek | 27. 8. 2024, 07:00

Biološki zobozdravnik odgovarja: kaj moramo vedeti o zdravju zob?

Aleksandra Saša Prelesnik

Zobje lahko vplivajo na zdravje naših organov, ustna higiena pa za lepe zobe ni na prvem mestu.

Gregor Hočevar je eden od vodilnih strokovnjakov na področju biološkega zobozdravstva. Slovenski zobozdravnik, zaposlen v svojem zasebnem biološkem zobozdravstvenem Centru Hočevar, nam je razložil, kaj biološko zobozdravstvo pravzaprav je, kako so lahko zobje povezani z zdravjem naših organov in kaj je bistveno pri skrbi za higieno zob.

Kaj je biološko zobozdravstvo?

Biološko zobozdravstvo predstavlja nadgradnjo obstoječega zobozdravstvenega sistema. Pri zdravljenju se osredotočamo na minimalno invazivne posege, s katerimi rešujem žive zobe, po drugi strani pa ugotavljamo, kje v ustih so lahko prisotna morebitna vnetja, največkrat ob odmrlih zobeh. Taka vnetna žarišča nato po točno določenih smernicah tudi odstranjujemo. V diagnostiko vključujemo najnovejše preiskave, kot je na primer CBCT, to je tridimenzionalni rentgen. 

Aleksandra Saša Prelesnik

Poleg tega se zavedamo povezave ustne votline s telesom in vemo, da lahko raznovrstni kovinski materiali in toksini iz ustne votline negativno vplivajo na procese v telesu. Vsem znano je živo srebro, ki se še vedno uporablja v zobozdravstvu, čeprav ga nikjer drugje ni več v uporabi, saj je zaradi svoje toksičnosti nevaren zdravju in je prepovedan. Poleg ustne votline nas zanima tudi splošno zdravstveno stanje pacienta, njegove zaloge vitaminov, mineralov in mikroelementov. Pri pacientih rutinsko merimo nivo vitamina D ter razmerje omege 3 in omege 6.

Kako težke kovine vplivajo na telo?

Zelo slabo. (smeh) Vplivajo lahko na veliko obolenj. Vključene so lahko v mehanizme za nastanek kroničnih obolenj, avtoimunih obolenj ter celo raka. V sklopu biološkega zobozdravstva kovin ne uporabljamo, vstavljamo samo biokompatibilne materiale, kot je inertna keramika. Keramiko telo dobro sprejema.
Poleg tega je uporaba kovin v ustni votlini v zadnjem desetletju še dodatno problematična, saj uporabljamo v predelu glave mobilne telefone z močnim elektromagnetnim sevanjem. Kovinski elementi v glavi, v ustih, pa delujejo kot antene in dodatno krepijo sevanje. To naj bi bil med drugim tudi razlog, da so imeli titanski vijaki pred 30 leti veliko boljšo uspešnost kot danes. 

Aleksandra Saša Prelesnik

Kako vemo, ali imamo problematične, odmrle ali vnete zobe in ali jih je treba odstraniti? 

Če z mrtvim zobom nimamo težav in je dobro saniran, brez znakov vnetja na RTG posnetku ter smo v dobrem zdravstvenem stanju, potem zoba ni treba odstraniti. Če pa je prisotno avtoimuno ali kronično obolenje, potem se moramo natančno poglobiti v ustno votlino in odstraniti vsa vnetna žarišča. Pri ugotavljanju težav in pri načrtovanju terapije si lahko pomagamo s shemo (spodnja fotografija), ki povezuje skupine zob z organi v telesu. Za primer lahko navedem zgornje in spodnje sekalce (enke in dvojke), ki so povezani z ledvicami in mehurjem. Sam sem imel veliko pacientov, pri katerih so določeni simptomi, potem ko sem odstranil vnete zobe, izzveneli.

Shema, ki povezuje skupine zob z organi v telesu

Shema, ki povezuje skupine zob z organi v telesu

Aleksandra Saša Prelesnik

Kakšen je vaš pristop do modrostnih zob?

Modrostni zobje so v ustih z nekim namenom. Evolucijsko gledano imamo čedalje manjše čeljusti, zato zmanjkuje prostora za zobe. Temu rečemo moderno zobovje. Ker telo ne potrebuje več toliko zob, reducira zadnjega v skupini. Nekateri ljudje sploh nimajo modrostnih zob, manjkajo lahko tudi dvojke ali petice. Če je čeljust premajhna, ni dovolj prostora za modrostne zobe, in če zob ne izraste pravilno, ga je treba spremljati in po potrebi odstraniti. Če pa je modrostni zob na svojem mestu in je v funkciji, ga ohranimo.

Ali zobne ščetke in nitke zadoščajo za pravo higieno?

Močno telo z zadostno količino vitaminov, mineralov in mikroelementov lahko samo vzdržuje zobe in dlesen. Plemena, ki so po različnih koncih sveta živela v sožitju z naravo in jedla zdrave stvari, si zob niso čistila, pa so imeli vsi lepe, močne, čvrste zobe ter zdrave dlesni. Težave so se začele, ko je vpliv zahodne civilizacije prinesel sladkor, procesirano hrano in druge razvade. S tem se je pojavil karies. Menimo, da če ima posameznik dovolj vitamina D in drugih vitaminov in mineralov, ustna higiena ni na prvem mestu. Sklenina je najtrši element v telesu in če je telo optimalno, če je slina dobra, se lahko zobje do neke mere tudi popravljajo, reminalizirajo. 

Aleksandra Saša Prelesnik

Čiščenje je seveda pomembno, vendar svetujemo mehko krtačko, nitko in medzobno krtačko. Ne polagamo pa vsega samo na higieno. Človek, ki si dobro umiva zobe, ima lahko še vedno prisoten karies, predvsem, če so njegove vrednosti vitamina D nizke. Treba je vedeti, da s prekomernim in premočnim čiščenjem lahko ustvarimo škodo na zobeh in dlesnih. Prav tako je pomembno čiščenje jezika s strgalom. Najprej zjutraj nežno postrugamo jezik, potem umijemo zobe.

Bi želeli kaj sporočiti ljudem glede zdravja njihovih zob?

Preverjajo naj, ali so plombe v dobrem stanju. Ker tega človek sam ne more ugotoviti, mu mora dober pregled opraviti zobozdravnik. Če bi bile plombe zamenjane pravi čas, potem po našem mnenju ne bi prišlo do tolikih težav z vnetimi zobmi. Ljudje naj hodijo na redne preglede k zobozdravniku, naj obiskujejo ustne higienike ter naj skrbijo za lepo vrednost vitamina D.

Novo na Metroplay: "Če bi ljudje vedeli, kakšno je to mučenje, koliko je solz in trpljenja …" | Sara Isaković