Bodite pozorni: če se srečujete s to težavo, se tveganje za možgansko kap poveča

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) možgansko kap vsak dan doživi okoli 10 Slovencev. Za marsikoga je lahko smrtna, številni pa imajo trajne posledice – povsem jih oropa neodvisnosti. Zato ob svetovnem dnevu kapi preberite, na kaj morate biti pozorni. 

K možganski kapi lahko vodijo dejavniki, na katere nimamo vpliva, kot sta starost in spol, vendar se povečano tveganje pripisuje tudi dejavnikom, na katere bi lahko vplivali. Povečano tveganje se denimo pripisuje povišanemu krvnemu tlaku, sladkorni bolezni in povišanemu holesterolu. Veliko lahko tako storimo že s spremembami v življenjskem slogu. 

Toda zdaj je skrb vzbujajoča študija, ki povezuje povečano tveganje za kap z nečim, s čimer se ženske pogosto srečujejo ponoči. 

Raziskovalci so v sklopu študije, ki je bila objavljena v publikaciji Neurology, preučili 226 žensk s povprečno starostjo 59 let, da bi ugotovili, ali obstaja povezava med menopavzo in slabim srčno-žilnim zdravjem. Ugotovili so, da so imele ženske, ki so trpele zaradi vročinskih oblivov in nočnega potenja – pogosti težavi v tem prehodnem obdobju – povečano število drobnih lezij na možganih (hiperintenzivnost bele snovi). Vendar lezije niso povezane le s kapjo, ampak tudi z Alzheimerjevo boleznijo in kognitivnimi okvarami. 

"Prejšnje raziskave so pokazale, da menopavza povzroči poslabšanje zdravja srca in ožilja med menopavzo. Ker je kardiovaskularno zdravje tesno povezano z zdravjem možganov, nam lahko ta študija pokaže več informacij o zdravju možganov po menopavzi," je za spletno stran Healthline razložila nevrologinja dr. Shae Datta.

Ena prejšnjih študij, objavljena v publikaciji American Journal of Obstetrics and Gynecology, pa je pokazala, da je pri ženskah, ki so trpele za vročinskimi oblivi in nočnim potenjem, 70-odstotna večja verjetnost za kap, srčni napad ali angino pektoris.  

Bi vas moralo ob vsakem oblivu skrbeti? 

Ne. Dejavnikov, ki vplivajo, je veliko. Dr. Datta med drugim tudi opozori, da ne gre za rezultate, ki bi jih lahko posplošili na vse. Da bi lahko videli povsem natančno sliko, bi bil potreben daljši časovni okvir. Glavna avtorica druge omenjene študije, dr. Gita Mishra, pa je v izjavi dejala, da ta raziskava predvsem pomaga prepoznati ženske, ki so bolj izpostavljene tveganju za razvoj kardiovaskularnih bolezni in bi morda potrebovale natančnejše spremljanje v klinični praksi. 

Seveda se lahko v vsakem primeru pogovorite s svojim zdravnikom. Predvsem pa ne pozabite, da lahko za zmanjšanje tveganja veliko naredite tudi sami. Seznam nasvetov pogosto vključuje stvari, kot so zdrava prehrana, redna telesna aktivnost, zdrava telesna teža ter izogibanje alkoholu in tobaku. 

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice