Pred dnevi je luč sveta ugledala povsem brezplačna in anonimna psihološka svetovanica Na varnem.si, ki je namenjena blaženju stisk ob epidemiji COVID-19.
Inštitut za proučevanje enakosti spolov (IPES) se od svojega nastanka ukvarja z organiziranjem najrazličnejših aktivnosti, ki bi pripomogle h grajenju družbe, ki bo v celoti presegla ovire zaradi dimenzij spola, in s tem nudila enake možnosti, priložnosti in pravice vsem.
Trenutno na IPES pod okriljem in s finančno podporo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropske unije preko Evropskega socialnega sklada, izvaja enoletni projekt Vzpostavitev varnih točk in virtualnih rešitev za opolnomočenje žrtev nasilja, otrok in mladostnikov (Na varnem si).
"V sklopu projekta smo nedavno vzpostavili brezplačno in anonimno psihološko svetovalnico Na varnem si, ki je namenjena blaženju stisk ob epidemiji COVID-19, s tem tednom pa so z obratovanjem pričele tudi varne točke na lokacijah nujne infrastrukture na področju Podravja," so sporočili.
V dneh, ko se v državi spopadamo s posledicami tretjega vala epidemije in ukrepi, ki so nas ponovno privedli do zaprtja med štiri stene, želijo z aktivnostmi projekta Na varnem si, vsem tistim, ki se v svojem domu ne počutijo varno ali pa se bojujejo z duševnimi stiskami, ponuditi možnost izhoda iz situacije in jim sporočiti naj njihova trenutno realnost ne determinira tudi njihove prihodnosti.
Posebno prizadeta je populacija mladih
Epidemija je na poseben način prizadela tudi populacijo mladih, ki je, prav v obdobju izgrajevanja osebne identitete in večjih življenjskih prelomnic, postavljena v stanje oteženega izobraževanja, raziskovanja možnosti in spletanja medosebnih vezi. Posledično med njimi opažamo več apatičnosti ter nemotiviranosti, obremenjenosti, pa tudi več strahu, tesnobe, depresivnosti in drugih neprijetnih občutij.
Kot je pokazala raziskava, ki so jo na IPES izvedli med prvo karanteno (Vzdušje v intimno-partnerskih odnosih in družinah v času karantene in povečane negotovosti, 2020), velika stigmatizacija, ki spremlja doživljanje nasilja in pojav drugih stisk, večini ljudi – po podatkih raziskave, je bilo takšnih kar 85 % – preprečuje iskanje pomoči, celo v obliki razbremenilnega pogovora z (naj)bližjimi, še posebej pa pri iskanju pomoči psihologa oziroma strokovnjaka. Vse to nam kot posameznikom in družbi kot celoti preprečuje, da bi vsi lahko živeli na varnem.
Ker zaradi ukrepov in posledic epidemije COVID-19 (ponovne omejitve gibanja, krčenja socialnega življenja, izolacije in karantene) prihaja do vsesplošnega poslabšanja telesnega, duševnega in ekonomskega položaja prebivalstva, vse to vodi tudi do povečevanja raznih duševnih stisk, porasta nasilja med štirimi stenami, izgube ali nezmožnosti pridobitve zaposlitve, zmanjšanja učinkovitosti pri učenju ter delu na daljavo in porasta občutij nemoči, negotovosti in tesnobe.
"Izredne razmere so močno razgrnile že prej obstoječe (družbene) problematike in jih hkrati tudi poglobile, zato je izjemno pomembno da osebam v (duševnih) stiskah in žrtvam nasilja sporočimo, da niso same in da jim lahko pomagamo, da zaživijo Na varnem," še sporočajo iz IPES-a.
