Nika Arsovski | 11. 4. 2020, 08:00
Čas koronavirusa, a tudi čas alergij (letošnji april ni nobena izjema)
Letošnja mila zima nam je že v začetnih mesecih leta postregla z veliko sončnimi dnevi in prijetnimi temperaturami. Tudi na zaključku marca in v prvi polovici pregovorno muhastega aprila so nas božali topli sončni žarki, ki so številnim vlivali moč in energijo, ki sta še kako potrebni v obdobju družbene izolacije.
Z milimi temperaturami pa se je že kmalu po vstopu v novo leto začelo tudi obdobje alergij. Zime še zdaleč niso več to, kar so nekoč bile, snega v nižinah je zadnjih nekaj let le za vzorec, tudi temperature niso nič več zimske.
Prav spremembe podnebja so tudi vzrok za povečano količino cvetnega prahu v zraku na letni ravni, za zgodnejše cvetenje v zimskem in pomladanskem času ter posledično daljše obdobje pojavljanja alergij.
Začetek sezone alergij je v veliki meri odvisen od najvišje dnevne temperature zraka. Ob milih zimah se tako cvetni prah v zraku pojavi že ob daljših januarskih otoplitvah, ob zimi primerno nizkih temperaturah pa se lahko obdobje alergij začne tudi mesec in pol pozneje.
"Redno so sezone v milih zimah prekinjene s hladnimi obdobji in zelo nizkimi obremenitvami s cvetnim prahom ali pa cvetni prah celo izgine iz zraka. Glede trenda zgodnejšega pojavljanja cvetnega prahu v zimskih mesecih se je za Ljubljano izkazalo, da ni statistično relevantnega trenda.
Opažamo, da se časovni potek pojavljanja cvetnega prahu lahko spremeni, če se za otoplitvami pozimi pojavi dolgo mrzlo obdobje in nato ponovna otoplitev. V teh primerih sta prekinitev in upočasnitev razvoja sezone tako obsežni, da v pomladnih mesecih cvetijo drevesa, katerih cvetenje se navadno porazdeli na daljše časovno obdobje.
Za primer: aprila 2018 je cvetela večina vetrocvetih listavcev, obremenitve zraka so dosegle letni vrh, bile so dvakrat višje od večletnega povprečja," pojasnjuje Andreja Kofol Seliger, vodja Skupine za aerobiologijo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, edinega laboratorija te vrste v Sloveniji. Skupina sledi več kot 60 vrstam cvetnega prahu različnega alergenega potenciala, in sicer v različnih fitogeografskih območjih.
Ljubljanska merilna postaja že vse od leta 1996 spremlja podatke o prisotnosti cvetnega prahu v zraku, najvišja vrednost je bila zabeležena pred štirimi leti (2016), ko so bile pomladanske vremenske razmere nadvse ugodne za širjenje cvetnega prahu.
Na merilnih postajah v Primorju glavnino alergenega cvetnega prahu predstavljajo cipresovke, prisotnost breze pa je majhna. Na preostalih postajah po Sloveniji je prav slednja prepoznana kot vzrok za pojav alergij.
"Izstopata Lendava in Brežiška kotlina z visoko obremenitvijo z ambrozijo, ki jo lahko primerjamo z območji Evrope z visokimi obremenitvami v Franciji, Italiji in v panonskem svetu Madžarske, Hrvaške in Srbije," pojasnjujejo v laboratoriju.
V teh dneh se ljudje zadržujemo doma ali v okolici svojega doma in tudi alergiki niso nobena izjema. Po navedbah alergologinj pa alergiki niso bolj izpostavljeni okužbi z novim koronavirusom kot tisti, ki alergij nimajo.
Po doslej opravljenih raziskavah alergije ne predstavljajo dejavnika tveganja za okužbo ali razvoj težjih bolezenskih znakov ob okužbi s covidom-19. Med bolj ogrožene skupine spadajo le ljudje s hujšimi oblikami astme in bolniki s kroničnimi obolenji pljuč. A ne gre pozabiti, da je prav april močno obremenjujoč mesec za ljudi z alergijami na brezo.
"V povprečju je april najbolj obremenjen mesec s cvetnim prahom, in kot kaže, bo tako tudi letos. Cvetni prah, razpršen v zraku, je aprila obremenilen za ljudi, preobčutljive za brezo in brezi sorodne rastline (gaber, hrast, bukev) zaradi navzkrižnih reakcij med sorodnimi alergeni.
V zraku bo tudi cvetni prah jesena, zrna vsebujejo sorodni alergen oljki, ki pa bo cvetela v maju in prvi polovici junija v zahodni Sloveniji na področjih, kjer je gojena. Manj alergene drevesne vrste, ki sproščajo cvetni prah v aprilu, so še vrbe in sorodni topoli ter platane.
Če se bo nadaljevalo toplo vreme, pričakujemo začetek sezone trav v zadnjem tednu aprila, v Primorju pa lahko že kakšen teden prej. Sezona trav bo v maju in juniju na vrhuncu. Poletno-jesenske alergije povzročata pelin in ambrozija," pojasnjuje sogovornica iz NLZOH.
Med 13. in 19. aprilom lahko zaradi aktualne druge polovice cvetenja breze in gabra pričakujemo visoke obremenitve dihal, obremenitev z brezo pa bo že prešla svoj vrh sezone. Povečevala se bo tudi obremenitev s cvetnim prahom hrasta in bukve, ki bosta dodatno bremenila zrak z brezi sorodnimi alergeni.
V parkih bo zacvetela tudi platana, v zraku pa bo še cvetni prah vrbe in javorja. Čutite močan vonj v zraku? Gre za cvetenje dreves in grmov, kot so lovorikovec, španski bezeg, glicinija in sadno drevje.
Cvetenje posamičnih drevesnih in travnatih vrst lahko spremljate prek uporabe spletnega Dnevnika cvetnega prahu.
"Število vpisov iz leta v leto niha v zvezi z obremenitvijo zraka s cvetnim prahom in težo sezone. Dnevnik je spletna aplikacija, v katero uporabniki vpisujejo simptome bolezni in jih lahko primerjajo z obremenitvami zraka. Aplikacija je prevedena v slovenski jezik.
Ni diagnostični instrument, ne nadomesti obiska pri zdravniku, pripomore pa k samoopazovanju in preventivnemu obnašanju. Aplikacija zahteva redne vnose, kar je velikokrat ovira za bolj razširjeno uporabo. Je tudi vir podatkov o pojavu simptomov, ki so bili uporabljeni v raziskavah, iz katerih so se izluščila priporočila EAACI (European Academy of Allergy and Clinical Immunology) glede določitve izpostavljenosti cvetnemu prahu pri bolnikih z rinokonjunktivitisom in pri zdravljenih z imunoterapijo," zaključuje vodja Skupine za aerobiologijo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.
Pri tem spodbuja vse računalniško pismene, da o spremembah cvetnega prahu v zraku obvestijo starejše generacije, ki na spletu niso tako vešče.
