Charles Eisenstein o opustitvi diet in dogem o hrani: "Vaše telo vam pove, kaj si želi"

Pred dnevi je pri založbi Chiara izšel prevod priročnika priljubljenega govornika, blogerja in avtorja knjižnih uspešnic, Charlesa Eisensteina. Ta se v poplavi priročnikov, ki več kot dvajset let dominirajo na knjižnih policah, razlikuje po tem, da bralca vrača k izvoru lastne moči, t.j. k samemu sebi. Ob tem je zanimivo, da gre za prevod Eisensteinovega prvenca ’Joga uživanja hrane’ s pomenljivim podnaslovom ’Opustite diete in dogme ter negujte naravni jaz’, ki originalno datira v leto 2003, čeprav bi po njegovi sporočilnosti pričakovali, da je novejšega veka.

Iskalci sredi kaosa

"Če kupite katerokoli knjigo o dieti ali prehrani, boste našli kopico prepričljivih nasvetov o tem, kaj bi morali jesti in česa ne bi smeli. Če vzamete v roke kakšno drugo knjigo, boste našli enako pretehtane nasvete, ki so popolnoma drugačni od prvih. Kaj storiti," bralca v uvodu pred dilemo, ki jo gotovo vsak izmed nas dobro pozna, takoj postavi Eisenstein.

"Ena knjiga opeva čudežnost soje; druga priporoča omejevanje vnosa surovih živil, da ne bi pogasili prebavnega ognja. Ena knjiga vneto zagovarja med kot super živilo; druga pravi, da je enako škodljiv kot katerikoli drug sladkor. Večina najbolj uveljavljenih knjig o prehrani svetuje, naj omejimo vnos maščob, zlasti nasičenih; vedno pomembnejša manjšina pa trdi, da so klasične živalske maščobe dejansko dobre za nas. Nekateri ugledni strokovnjaki pravijo, da so prehranski dodatki vsekakor bistveni za dobro zdravjo; drugi trdijo, da se zgolj stekajo v ’drag urin’. Ena filozofija morda utemeljuje dieto, ki temelji na krvni skuppini; druga dieto, osnovano na telesnem tipu po ajurvedi; tretja dieto, ki izhaja iz elementa po kitajski medicini. Nekateri etični sitemi slonijo na vegetarijanstvu, drugi na lokalno pridelani hrani, tretji na posebnih družbenih ali okoljskih vprašanjih.«

Zmeda je popolna. Komu verjeti, katera pot je prava?

Eisenstein, po izobrazbi sicer diplomant matematike in filozofije z Univerze Yale, je po desetletju taistega beganja od ene teorije k drugi prišel do spoznanja, da na področju zdrave prehrane obstaja ena sama prava avtoriteta. To je avtoriteta njegovega lastnega telesa.

"Namesto, da bi zaupal katerikoli zunanji avtoriteti, sem začel zaupati svojemu telesu – ne glede na to, kam bi me vodilo. Ta odločitev je odprla vrata v cele svetove spoznanj in odkritij: o neizkoriščenih potencialih telesa in njegovih čutov, o odnosu med našim načinom prehranjevanja in načinom bivanja ter o duhovnih vidikih naših telesnih jazov. Kar pa je najpomembnejše, moja praksa, ki ji pravim joga uživanja hrane, mi je omogočila, da sem prvič, kar sem pomnil, brez zadržkov užival v hrani in se ob tem počutil vedno bolje, moje telo pa je postalo vitalnejše."

Eistenstein v svoji knjigi ponuja alternativo: radostno, negujoče prehranjevanje uskladi s pristnimi potrebami telesa in duše. Njegov pristo k hrani je pot do zaupanja vase in raziskovanja sebe. Bralcev ne posiljuje s pravili, kaj lahko jedo in česa ne. Nasprotno. Spodbuja jih, da lahko jedo prav vse, če to naredijo zares ljubeče in spoštljivo do sebe in okolja.

Sveto dejanje

"Starodavni jogiji so prehranjevanje obravnavali kot sveto dejanje, v katerem en živi del narave vsrka drugi del te iste narave, nakar se združita."

A starodavni modreci so verjeli v nekaj, kar je moderni človek pozabil. Medtem ko so prvi vedeli, da duša in telo nista ločeni entiteti, je znanost druge prepričala, da je človek nad naravo, dušni svet pa ločen od snovnega.

"Ločevanje telesa in duha ter človeka in narave je začelo zastrupljati svet. Zaradi pregnanstva duha v neotipljiv, hipotetičen kot življenja, je prostalo življenje, življenje v svetu, postalo za duhovnost nepomembno. Ker za nas snov v bistvu nima duše, gledamo na telo kot na nekaj profanega, ’posvetno’ pa pomeni ravno nasprotno kot ’sveto’. Po svojem planetu in telesih zato pustošimo brez slabe vesti. Ker jih nimamo za svete, našo zlorabo omejujejo le praktične skrbi – ta praktičnost pa je zelo ozka in kratkovidna."

Skozi ta kontekst Eisenstein nadaljuje razmislek o tem, kaj to pomeni za naš odnos do hrane, ki je bil skozi zgodovino neprestano povezan tudi z duhovnostjo. "Večina religij opisuje nek nabor prehranski pravil: judaizem in islam prepovedujeta svinjino; hindujci ne jedo govedine; nekatere budistične in krščanske sekte se držijo strogega vegetarijanstva," spomni in nadaljuje: "Za plemenske kulture je značilno, da so ob odločenih časih v letu ali za določene ljudi nekatera živila tabu, druga živila pa naj bi bila sveta. V naši sekularni so se verski prehranski kodeksi umaknili racionalnim sistemom prehranske etike. Predvsem se nekateri ljudje odločijo za vegetarijansko ali ekološko hrano zaradi etičnih razlogov; da ne bi ubijali živali, uničevali ekosistemov ali porabljali več, kot znaša njihov delež naravnih virov Zemlje."

Eisenstein, ki nato pojasni, kako vibracija hrane ne razlikuje med cvetačo in brokolijem, temveč med brokolijem, ki je bil v družbi pesticidov vzgojen na industrijski kmetiji, in brokolijem z ekološko usmerjene kmetije, pa tudi, kaj v resnici pomeni karma hrane, bralcu predstavi svoje videnje joge uživanja hrane. Ob tem ne pozabi na osnove, kot so žvečenje, okušanje in uživanje v hrani tudi z drugimi čutili, vendar v osprednje postavlja predvsem sprejemanje samega sebe in prepoznavanju modrosti telesa.

"V srednjih dvajsetih so me prepričale koristi posta in podal sem se na dva sedemdnevna posta, ko sem pil samo vodo. Zbral sem vso svojo moč volje in si obljubil, da bom vztrajal sedem dni, pa naj bo karkoli. Povsem se prezrl sporočila, ki mi jih je pošiljalo telo. Nisem se zavedal, da je post zame veliko bolj telesno naporen kot za povprečno osebo, ker imam zelo malo telesnih maščob in hiter metabolizem. Prepričan sem, da sem trajno poškodoval svoje telo, če ne s prvim, pa zagotovo z drugim postom. Dejansko sem poskusil še tretjič, toda po četrtem dnevu sem bil ekstremno šibek in utrujen, kazal sem simptome stradanja. Na srečo sem bil dovolj razumen, da sem post prekinil, a še danes je v moje telo vtisnjen jasen spomin na občutek iztradanosti."

Čeprav Eisenstein pozna veliko ljudi, ki imajo s postom diametralno nasprotne izkušnje, a draga lekcija, ki jo je dal skozi, ga je naučila, da se na tem področju ne gre primerjati, še manj pa istiti z nikomer.

"... zelo je pomembno, da ste pozorni na to, kaj natanko vam govori telo: da prekinete post, ko je telesu dovolj, in da ne preglasite glasu telesa z močjo volje."

Za več branja

• "Joga uživanja hrane prinaša razvijanje boljšega posluha za telo, večje rahločutnosti in zaupanja. Na telo in njegov tek prenehamo gledati kot na sovražnika, ampak raje prisluhnemo sporočilom, ki so zakodirana v lakoto, tek in okus. Medtem ko se učimo zaupati tem sporočilom, odkrivamo tankočutnejše ravni zaznavanja ter globlje doživljamo enost uma in telesa. Joga uživanja hrane užitkov ne žrtvuje; ravno nasprotno, odstira njihove neslutene razsežnosti." - Charles Eisenstein, iz knjige Joga uživanja hrane

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc