Ste se kdaj že znašli v situaciji, ko se je po nekaj (alkoholnih) pijačah v vas vzbudila neustavljiva želja po kajenju, čeprav ste zadnjo cigareto prižgali že pred leti, morda desetletji?
Dr. John Dani, nevroznanstvenik in strokovnjak za mehanizme zasvojenosti z Univerze v Pensilvaniji, je za Vice pojasnil svoja dognanja o tem, da je želja po kajenju dvojna.
Prvi del je posledica tega, kako nikotin vpliva na spomin, drugi pa je v tem, kako nikotin v kombinaciji z alkoholom zmanjša raven dopamina. Zaradi teh dveh mehanizmov se cigarete, ko zaužijemo opojno pijačo, zazdijo tako mamljive.
Leta 2013 je ekipa Dr. Danija objavila študijo, v kateri je preučevala, kako nikotin pospešuje oblikovanje spominskih poti.
Laboratorijske miši so vodili skozi dva predela v pisalu. V enem so miši prejele odmerek neškodljive fiziološke raztopine, v drugem pa odmerek nikotina. Ni presenetljivo, da so se miši hitro naučile preživeti več časa v predelu z nikotinom, je pa resnično zanimivo, kako je nikotin vplival na njihove možgane.
"V primerjavi z vbrizgavanjem fiziološke raztopine je nikotin okrepil nevronske povezave, včasih tudi do 200 odstotkov," je pojasnil znanstvenik.
"In ta krepitev povezav je podlaga za nastanek novega spomina. Ugotovili smo, da lahko nikotin okrepi nevronske sinaptične povezave le takrat, ko t. i. centri za nagrajevanje pošljejo dopaminski signal. In to je bil ključni proces pri ustvarjanju spominskih asociacij."
Spomin na kajenje se trdno zasidra v možgane
Po eni strani je torej študija samo poudarila nekaj, kar smo že vedeli: dejavnosti, pri katerih se dobro počutimo, si želimo ponoviti. Po drugi strani pa je na nevrološki ravni pokazala, kako se naši spomini na kajenje cigaret trdno zasidrajo v možgane.
In kar je še pomembneje: kako se vsi povezani spomini, kot sta pitje in druženje s prijatelji, povežejo z istimi spominskimi potmi, ki jih krepi nikotin.
To je prvi razlog, zakaj si želite cigareto ob pivu, vendar obstaja še en. Tudi tega je mogoče razložiti s poskusi na glodavcih, so zapisali pri Vice.
Že dolgo je znano, da alkohol in nikotin ločeno krepita dopamin v možganih. Dani in njegova ekipa so zato domnevali, da bi se ob skupnem uživanju nikotina in alkohola raven dopamina še povišala. Vendar se je izkazalo, da je bilo ravno obratno. Medtem ko so podgane, ki so jim dajali nikotin, zaužile več alkohola, se je raven dopamina pri njih dejansko znižala.
Znanstveniki so presenečeni ponovili celoten poskus, vendar so dobili enake rezultate. Po dolgem premlevanju so ugotovili, da je kombinacija nikotina in alkohola dejansko sprožila sproščanje stresnih hormonov, ki so ustavili sproščanje dopamina. Ali preprosteje povedano: Pijača in cigarete vas bodo osrečili, če jih boste uživali ločeno. Skupaj pa vas bodo naredili manj srečne.
Zato ljudje še naprej kadijo in pijejo, da bi ponovno pridobili to srečo. Teoretično gre za krog, ki se začne, ko alkohol obudi pozitivne spomine na kajenje. Vendar pa kajenje cigarete po pitju alkohola zniža raven dopamina. Tako se ponovno pojavi potreba po pitju, da bi ponovno dosegli raven dopamina, ki povzroča srečo, in začarani krog se začne znova.
Kakor koli že, znanstveniki priporočajo, da se uprete tudi zgolj občasni potrebi po cigareti, saj lahko "družabno kajenje" kaj hitro - tudi iz razlogov, ki smo jih navedli - vodi v redno razvado, ki se je je zelo težko otresti.
Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem
