N.Z. | 21. 2. 2024, 15:09
Manifestacije ščitničnih motenj po prebolelem covidu: od Hashimota do Gravesove bolezni
O celotnem spektru učinkov covida v povezavi z avtoimunskimi endokrinimi boleznimi je še malo znanega, zato pa so poročila o endokrinih boleznih po prebolelem covidu vse številčnejša.
Študije primerov motenj delovanja ščitnice, kot so Hashimotov tiroiditis, Gravesova bolezen in subakutni tiroiditis, ki so se razvile nekaj tednov po prenehanju akutne faze okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 pri bolnikih brez predhodne bolezni ščitnice, sovpadajo z vse pogostejšimi poročili o vzniku endokrinih bolezni po prebolelem covidu.
Od izbruha virusa COVID-19 decembra 2019 je bilo opisanih več povezav med okužbo in vnetnimi boleznimi, kot so subakutni tiroiditis, Guillain-Barrejev sindrom in pediatrični multisistemski vnetni sindrom, zdaj pa vse pogostejša postajajo poročila o avtoimunskih boleznih ščitnice.
Poročila na primerih opazovanih bolnikov
V poročilu, objavljenem na ScienceDirect, raziskovalci predstavijo primer bolnika, pri katerem se je razvila avtoimunska bolezen ščitnice, natančneje Hashimotov tiroiditis s hudo hipotirozo, primer bolnika z nenadnim vznikom Gravesove bolezni, ter bolnika, pri katerem se je subakutni tiroiditis pojavil le nekaj tednov po prenehanju akutne faze okužbe z virusom, ki povzroča covid.
Primer 1: Hashimotov tiroiditis in hipotiroidizem
Pri 38-letni zdravstveni delavki so se pojavile bolečine v grlu, nizka vročina, suh kašelj in zadihanost ob naporu z oslabljenim čutom za vonj in okus, driska, mialgije, utrujenost in pomanjkanje apetita.
Bolnici je bila 4. maja 2020 potrjena okužba s koronavirusom, ki povzroča covid. Covidni simptomi so v mesecu dni s podporno oskrbo doma izzveneli.
Potem pa je bolnica 15. junija občutila nelagodje v prednjem delu vratu in opazila povečanje ščitnice skupaj z izjemno utrujenostjo, suho kožo, izpadanjem las in poslabšanjem depresije. Laboratorijske preiskave so pokazale, da je bila raven TSH hormonov (ki spodbujajo delovanje ščitnice) alarmantno visoka (136 mIU/L), raven ščitničnih hormonov v krvi pa alarmantno nizka (znak hude hipotiroze).
Njeni zadnji ščitnični izidi, opravljeni 10 mesecev pred tem, so bili povsem normalni.
Primer 2: Gravesova bolezen
Pri 33-letni zdravstveni delavki so se 28. aprila 2020 pojavili kašelj, mrzlica, povišana telesna temperatura in oteženo dihanje ter izguba okusa in vonja, driska, utrujenost, glavobol, bolečine v sinusih in suh kašelj, pri čemer je bila potrjena okužba s koronavirusom SARS-CoV 2. Po enem tednu so simptomi covida izzveneli.
Potem pa so se do konca junija pri njej pojavili palpitacije in oteženo dihanje, ki ju je spremljala vse hujša utrujenost. Laboratorijski izvid krvi je 21. julija 2020 pokazal, da je raven TSH hormonov manjša od 0,01 mIU/L, kar je znak vznika Gravesove bolezni ščitnice.
Primer 3: subakutni tiroiditis
Pri 41-letni učiteljici v lokalni javni šoli so se pojavili glavobol, utrujenost, izguba apetita in zmerna vročina, zato so ji 15. septembra diagnosticirali covid. Okrevala je doma.
Približno šest tednov pozneje so se pri njej pojavile vztrajne palpitacije in nespečnost. Simptomov ščitničnega obolenja ni zaznavala, prav tako ni čutila pritiska na sprednjem delu vratu in ni bila izpostavljena kakršnemukoli sevanju v predelu vratu. Ravni izmerjenega TSH so bile takrat izjemne (0,01 mIU/L).
Potem pa je le tri tedne pozneje razvila hipotirozo (z izmerjenim TSH 67,04 mIU/L).
Povezava med covidom in ščitnico
Povezava med covidom in različnimi avtoimunskimi boleznimi, ki prizadenejo ščitnico in druge sisteme v telesu, ostaja predmet stalnih raziskav. Zgoraj omenjeni primeri so tozadevno med bolj zanimivimi zaradi dokazanega časovnega sovpadanja s prebolelim covidom (pri vseh bolnicah so se ščitnične motnje pojavile čez šest do osem tednov po okužbi z virusom SARS CoV 2, ki povzroča bolezen covid.
There should be more attention and more research on COVID’s impact on the thyroid. #LongCOVID
— Myra Batchelder (@myrabatchelder) June 27, 2023
Starting a thread on some of them.
https://t.co/tx6XrOgbG7
O povezavi med covidom in avtoimunskimi obolenji je veliko tega znanega, še vedno pa niso razjasnjeni mehanizmi, ki obolenja zaganjajo:
- Eden od možnih mehanizmov, s katerimi lahko COVID-19 sproži nekatere avtoimunske motnje, je molekularna mimikrija z aktivacijo imunskih poti.
- Avtopsije ščitnice pri bolnikih, ki so umrli zaradi okužbe s COVID-19, ne kažejo na prisotnost virusnih delcev v ščitnici, kar kaže na posreden, imunsko posredovan mehanizem, povezan z destruktivnimi spremembami in celično apoptozo.
- Časovna povezava med okužbo z virusom COVID-19 in avtoimunsko boleznijo ščitnice odpira vprašanje kombiniranih učinkov COVID-19 na imunski sistem in ščitnico.
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc
