Možganska megla po prebolelem covidu povezana s krvnimi strdki, kaže študija

Študija je bila opravljena na vzorcu 1837 ljudi, ki so bili zaradi covida sprejeti v bolnišnico, raziskovalci pa so s spremljanjem njihovega stanja prišli do spoznanja, da bi lahko dve krvni beljakovini razkrivali vzrok kognitivnih težav. Ta vzrok naj bi bili krvni strdki.

Ugotovili so tudi, da ima 16 % takšnih bolnikov težave z razmišljanjem, koncentracijo ali pomnjenjem še vsaj šest mesecev po prebolelem covidu.

Dolgi covid se lahko razvije tudi po blažjih okužbah.

Posthospitalizacijska študija Covid-19 (PHosp-Covid), objavljena v Nature Medicine, je razlog t. i. možgansko meglo našla v višjih ravneh proteina fibrinogena in proteinskega fragmenta D-dimerja.

Avtor študije dr. Max Taquet iz Oxforda je povedal: "Tako fibrinogen kot D-dimer sodelujeta pri strjevanju krvi, zato rezultati podpirajo hipotezo, da so krvni strdki vzrok za kognitivne težave po covidu. Fibrinogen morda neposredno deluje na možgane in njihove krvne žile, medtem ko D-dimer pogosto kaže na krvne strdke v pljučih, težave v možganih pa so lahko posledica pomanjkanja kisika."

Še to: tisti z visokimi ravnmi D-dimerja so se pogosteje pritoževali za hudo utrujenost in zasoplost. 

Ameriška raziskava je pokazala podobne rezultate.

Potrebnih je še več raziskav

Raziskovalna skupina z univerz v Oxfordu in Leicestru ob tem poudarja, da se njihove ugotovitve nanašajo le na bolnike, ki so bili sprejeti v bolnišnico.

"So prvi kos sestavljanke", so povedali in dodali, da bi bile potrebne nadaljnje raziskave, preden bi lahko predlagali ali preizkusili smeri morebitnega zdravljenja.

Ker so raziskovalci sledili vztrajanje kognitivnih težav le dvakrat, torej po 6 mesecih in nato še enkrat po letu dni, priznavajo, da morda testom in vprašalnikom 'manjka občutljivosti'. 

Pa vendar je prepoznavanje napovednikov in možnih mehanizmov lahko prvi 'ključni korak' k razumevanju možganske megle po covidu, je za BBC povedal avtor študije prof. Paul Harrison z univerze v Oxfordu.

Kompleksnost dolgega covida

Na razvoj dolgega covida lahko vplivajo tudi še drugi razlogi.

Leicesterjev profesor respiratorne medicine, Chris Brightling, je dejal: "Gre za kombinacijo tega, kako zdrav je bil človek pred tem, samega akutnega dogodka in tega, kar se je zgodilo pozneje, kar vodi do posledic za fizično in duševno zdravje."

Univerzitetni profesor dr. Simon Retford iz Lancashira je preživel dva tedna v komi, potem ko je oktobra 2020 zbolel za covidom. Njegovi družini so rekli, naj pričakuje najhujše. Danes je okreval, a le do kakšni 60-70 % prejšnjega stanja. Še vedno ima težave s koncentracijo, muči ga kratkotrajna izguba spomina in raztresenost misli.

"Lansko leto maja sem prevzel vlogo vodje tečaja in bil kot zelo počasen računalnik, ki se je s težavo pognal," pravi. Dr. Retford, ki je nekoč delal za policijo, zdaj pa tega dela ne zmore več opravljati. "Če danes pretiravam, sem takoj izjemno utrujen," pravi.

Čeprav si morda nikoli ne bo popolnoma opomogel, je dr. Retford odločen ostati pozitiven. "Še vedno sem tukaj, na tisoče njih pa nič več," pravi.

Povzeto po pisanju BBC

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice