Demenca zaradi staranja prebivalstva postaja vse večji problem

Demenca zaradi staranja prebivalstva postaja vse večji problem, ob katerem ne smemo zamahniti z roko. To bo poudaril tudi današnji svetovni dan Alzheimerjeve bolezni pod geslom Spregovorimo o demenci!. Združenje Spominčica izpostavlja, da je nujno ozaveščati, zmanjšati stigmo obolelih, prepoznati prve znake bolezni in jo čim prej diagnosticirati.

V Sloveniji ima demenco po epidemioloških ocenah 34.000 ljudi, v Evropi deset milijonov, v svetu pa kar 47 milijonov. Še bolj skrb zbujajoče so po navedbah združenja Spominčica - Alzheimer Slovenija ocene strokovnjakov, da je od teh diagnosticiran le vsak četrti bolnik. Svetovna zdravstvena organizacija je zato sprejela globalni akcijski načrt za demenco, znanstveniki pa medtem pospešeno iščejo nova in bolj učinkovita zdravila.

Spominčica danes prireja digitalni pogovor z nevrologom Zvezdanom Pirtoškom, ki bo pojasnil razlike med demenco in Alzheimerjevo demenco, pa tudi, kako prepoznati bolezen in kako pomagati starejšim, da čim dlje ohranijo svoje umske zmogljivosti. V drugem delu digitalnega dogodka bo odgovarjal na vprašanja, povezana z obravnavano temo.

September, v katerem je svetovni dan, je tudi svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, ko je še več aktivnosti za ozaveščanje o bolezni kot sicer. Osrednji letošnji dogodek bo konferenca V ritmu človeških možganov v petek na medicinski fakulteti v Ljubljani. Narodna galerija v Ljubljani pa je v soboto postala prva kulturna ustanova z demenci prijazno točko.

Marsikje po Sloveniji sneži: kje ga bo zapadlo največ

Alzheimerjeva bolezen predstavlja dve tretjini vseh demenc in zelo prizadene tako posameznika kot njegove svojce in širšo družbo. Zdravstveno stanje bolnika se slabša, kakovost njegovega življenja in življenja svojcev pa se zmanjšuje. Zdravila za bolezen še ni, z ustreznim in zgodnjim zdravljenjem pa je njeno napredovanje mogoče upočasniti.

Ekonomske posledice bolezni so velike tako v Sloveniji kot zunaj nje. V slovenskem prostoru je njeno ekonomsko breme za obdobje od leta 2015 do leta 2017, ki ga je analiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju z ekonomsko fakulteto v Ljubljani in objavilo glasilo Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Novis, znašalo povprečno 11 milijonov evrov na leto.

V svetu je ekonomsko breme demence leta 2018 znašalo tisoč milijard ameriških dolarjev, do leta 2030 pa se bodo stroški podvojili. Ekonomski stroški demence bodo skokovito naraščali tudi v Evropi in bodo med letoma 2008 in 2030 po ocenah narasli za več kot 40 odstotkov. V letu 2030 naj bi znašali že več kot 250 milijard evrov.

Demenca in kognitivni upad bolnikovih funkcij sta v svetu vodilna vzroka za invalidnost in odvisnost od pomoči drugih, umrljivost zaradi demence pa je peti najpogostejši vzrok smrti.