Poplava dezinformacij za AstraZeneca na Twitterju (kaže poljska študija)

"Analiza je jasno pokazala, da gre za koordinirano akcijo spletnih mrež, ki se poslužuje političnega astroturfinga in cepilne diplomacije za področje severne Azije, na Twitterju pa se zoperstavlja cepilnemu zagovorništvu uradnikov Evropske komisije. Rezultati študije za #AstraZeneca kažejo, da se pod tem ključnikom zbira tako velika količina dezinformacij in negativnih medijskih odzivov, da tega ni mogoče več pripisati zgolj spontanemu odzivu anticepilcev, temveč je v teku profesionalna in sistematično targetirana akcija," trdita poljska raziskovalca.

Študija, ki še čaka na revizijo kolegov iz stroke, je opazila, da so aktivnosti medijev, ki so dobro znane po širjenju dezinformacij, na ključnik #AstraZeneca še posebno močne, njihova silovitost pa je drastično poskočila po prvih poročilih o redkih stranskih učinkih cepiva AstraZeneca v obliki krvnih strdkov.

Pred (in po) 7. marcem

Raziskovalca sta kot prelomen datum v svoji raziskavi zato vzela 7. marec 2021, ko je Avstrija sporočila, da po smrti ene od prejemnic cepiva in bolezni druge (prav tako zaradi nenavadnih krvnih strdkov) zaustavlja cepljenje z AstraZeneca, tvite iz obdobja pred in po 7. marcu pa nato še primerjala.

Študija je tudi pokazala, da so prav v primeru #AstraZeneca najbolj pogosto deljene (retvitane) prav negativne informacije, medtem ko so pozitivne v poplavi dezinformacij in novic iz sumljivih spletnih mest povsem spregledane.

Ob tem raziskovalca za ThePrint poudarjata, da zgolj deljenje negativnih informacij še ne pomeni nujno, da gre vedno za lažne novice, saj se med negativnimi namreč najde tudi kakšna resnična, pa vendar ...

"... intenziteta negativnega poročanja, skupaj z dezinformacijami, ki jih ta nato sproži, nakazuje, da gre za koordinirane akcije, katerih glavni namen je strašenje pred cepivom."

"Zanimalo nas je, kakšna je kvaliteta najbolj retvitanih medijskih virov," pojasnjuje Jemielniak.

Izkazalo se je, da seznam top 10 medijev, ki najbolj pogosto pokrivajo prav #AstraZeneca, ostaja enak v obeh obdobjih. Seznam je bil ustvarjen tako, da so bili nanj uvrščeni mediji s tviti o #AstraZeneca, ki so bili retvitani najmanj (še raje pa več kot) desetkrat.

Orkestrirana negativna kampanja

V primeru GreatGameIndia, ki je 'znan po širjenju neresnic, teorij zarot in še posebno lažnih novic o covidu-19', bi to pomenilo, da je bil ta uvrščen na 5 mesto pred 7. marcem, da bi se po 7. marcu uvrstil na neslavno drugo mesto. Kar hkrati pomeni, da dobivajo njihovi tviti na #AstraZeneca drugi največji odziv z retviti.

Tudi RT, 'dobro znan po širjenju dezinformacij', je mogoče najti na seznamu tako pred kot po 7. marcu. Glede na izsledke študije pa se lahko temu zahvali le 'orkestrirani akciji profesionalnega astrofurfinga' in torej nikakor ne organskemu dosegu. Razlog, da so vsebine z RT na ključnik #AstraZeneca tako množično deljene (in med njimi praktično ni niti ene pozitivno naravnane), bi lahko iskali v dejstvu, da 'Rusija trgu ponuja lastno cepivo proti covidu, t.j. Sputnik-V'.

"Dejstvo, da je v ruskem interesu predvsem promocija njihovega Sputnika-V, ne le iz ekonomskih, ampak tudi iz političnih razlogov, bi lahko aktivnosti spletnega mesta RT, ki praviloma objavlja samo negativne informacije o #AstraZeneca, videli kot del širše kampanje, katere cilj je diskreditacija cepiva," še pišeta raziskovalca.

"Med 20 najbolj retvitanimi novicami z RT-ja, jih je bilo kar 19 negativno povezanih z AstraZeneco," še razlaga Jemielniak.

Klic po bolj poglobljenih raziskavah

V odzivu na študijo neodvisni eksperti že poudarjajo, da področje, ki je pod vplivom delovanja algoritmov in drugih računalniških orodij, zahteva bolj poglobljeno raziskavo, preden pristanemo na zaključke prve.

"Tehnike, ki so jih pri analizi širjenja informacij uporabili, so v tovrstnih raziskavah sicer široko uporabljene. Vendar pa brez primerjav širjenja posamične novice, skupaj z resničnimi in lažnimi zgodbami, ne moremo z veliko gotovosti reči, da lahko rezultatom že povsem zaupami," pravi Debayan Gupta, profesor računalniške znanosti z Univerze Ashoka. "Poleg tega bi morali bolj podrobno pogledati podatke in preveriti njihovo obdelavo, da bi tako odstranili vse dvome o morebitnih 'bugih' in posledično napakah."

P.S.

Za zaključek še nekaj tvitov pod ključnikom #AstraZeneca, ki šele zadnje dni dobivajo upravičeno pozornost in so jih spisali vrhunski strokovnjaki, znanstveniki in resnični poznavalci.

4) Keep an eye on 2nd shots.

There will be more AZ coming in for 2nd shots. There’s also ongoing studies mixing mRNA with AZ for 1st & 2nd shots. We should be getting results soon. Theoretically, this should be fine & possibly better protection! Waiting for the data to confirm.

— WheatNOil (@WheatNOil) May 11, 2021

This is fantastic! New PHE data shows:
•Two doses of Pfizer’s vaccine reduces risk of COVID-19 related death by 97% (one dose reduces risk by 80%)
•One dose of Astrazeneca’s vaccine ALSO reduces risk of COVID-19 related death by 80% (data on two doses is not available yet)

— Mac n’ Chise 🧬🦠🧫 (@sailorrooscout) May 10, 2021

I don't know who needs to hear this, but taking the AstraZeneca vaccine was a good decision so don't overthink it.

— Ahmed Ali (@MrAhmednurAli) May 11, 2021

Novo na Metroplay: "To je kot droga" - Livija Pandur | N1 podkast s Suzano Lovec