Slovenci smo že od nekdaj znani kot narod iznajditeljev.
Takole na prvi pomislek se spomnimo Lovrenca Koširja, prvega, ki je predlagal uvedbo poštne znamke, Edvarda Goloba, ki nam je dal edigs, dr. Franceta Rodeta in njegov prvi žepni kalkulator na svetu pa seveda izjemnega Petra Florjančiča, ki nam je dal plastično zadrgo, prvi prototip zračne blazine, znameniti pršilec na steklenički za parfum in vsaj še 400 drugih inovacij.
V digitalni dobi nam ne gre nič slabše. Svetovno najbolj popularen multimedijski predvajalnik BS-player je izum slovenskega podjetja, celotna populacija svetovnega spleta z industrijo vred pa uporablja slovenske aplikacije, kot so Chipollo (sledilnik predmetov), Joan (varčna pametna digitalna tabla z obvestili), Atlas WMS (sistem za upravljanje skladišč) in tehnologijo, ki jo koristijo številne svetovne korporacije, imenovano NiceLabel – Euro Plus (poenostavitev označevanja s črtnimi kodami). Videti je torej, da Slovenci z iznajdbami odlično kotiramo tudi v informacijski dobi.
O novih izumih na domačih tleh smo se pogovarjali z Iztokom Coljo, direktorjem slovenskega razvojnega podjetja Dotcom, ki je pred kratkim na mednarodni trg lansiralo nadvse uporabni senzor za spremljanje starejših ljudi.
Znano je, da je pot od inovativne ideje do končne realizacije dolga. Kakšne so vaše izkušnje?
Iztok Colja: Ideja vedno nastane na podlagi potreb, ki jih zaznamo na trgu, ali še bolje težav, s katerimi se uporabniki srečujejo pri svojem delu. Če smo senzibilni in znamo prisluhniti težavam, s katerimi se srečujejo povsem vsakdanji delovni ljudje, opazimo, da je prostor za rešitve in inovacije izjemno velik. Danes namreč lahko s tehnologijami in s pomočjo strojne opreme avtomatiziramo najbolj rutinske delovne procese, ki sicer človeku nikoli niso bili zares blizu.
Slovenci smo znani kot narod inovacij. Po neki raziskavi naj bi menda bili po številu izdanih patentov na prebivalca celo drugi na svetu. Kako vi gledate na slovensko inovativnost?
Iztok Colja: Pri nas je resnično veliko podjetij, ki se ukvarjajo z inovacijami. Delno gre zasluga za to tudi slovenski državi, ki v veliki meri podpira inovativnost predvsem v obliki subvencij, s katerimi omogočajo, da podjetniki uresničujemo svoje ideje in jih poizkušamo prodati na trgu. Pod Alpami nastane veliko inovacij, vendar ima gospodarstvo do večine še vedno zadržan odnos.
Včasih se zdi, da izume v digitalni dobi radi spregledamo, ker niso takoj vidni in oprijemljivi. Čutite to na svojem področju?
Iztok Colja: Ko gradbeni inženir načrtuje izgradnjo mostu, je rezultat njegovega dela viden v končni izvedbi, trdnosti konstrukcije, trajnosti in zunanjem videzu. Pri končanem izdelku informacijskega inženirja uporabnik vidi mogoče nekaj odstotkov vsega dela, ki je bilo opravljeno. Kakovost izdelka predstavljajo funkcionalnosti, hitrost delovanja in prijaznost uporabe. Vse drugo je nevidno. Dejansko se ljudje ne zavedajo, kako kompleksno je delo informacijskih inženirjev in koliko vrstic kode in kompleksne logike stoji za vsakim izdelkom.
Omenili ste, da je slaba stran inovacij v tem, da jih včasih uporabniki ali trg težko sprejmejo. Kakšne so vaše izkušnje pri tem?
Iztok Colja: Pri inovaciji gre običajno za troje ključnih faktorjev, ki vplivajo na uspeh same zamisli.
Prvi je smiselnost oz. uporabnost samega izdelka. Gre za to, ali ključni uporabniki izdelek dejansko potrebujejo ali ne oziroma ali jim ta na neki način prihrani čas in olajša delo.
Drugi je 'time to market'. Če si z neko idejo prekmalu na trgu, je trg verjetno še ne bo pripravljen sprejeti. To se je v zgodovini že večkrat pokazalo s številnimi izumi, ki so zaživeli nekaj desetletij pozneje. Tretji je sposobnost trženja in prodaje določenega izdelka. Slednje predstavlja velik izziv in velik delež celotne investicije. Lahko imaš najboljši izdelek na svetu, toda če nihče ne ve zanj, je tako, kot da ne bi obstajal.
Kako to, da je za naše inovacije tuje gospodarstvo velikokrat dovzetnejše od domačega?
Iztok Colja: Vsak trg ima seveda neke svoje specifike, vendar Slovenija, ko gre za prodajo rešitev, ki pripomorejo k avtomatizaciji in racionalizaciji, ne predstavlja idealnega trga. Najprej zaradi same majhnosti trga, kjer je težje doseči neko ekonomijo obsega, pomemben faktor pa predstavlja tudi majhen strošek nizko kvalificirane delovne sile, ki se ekonomsko še lahko kosa s tovrstnimi investicijami.
Vaše inovacije so v pretežni meri povezane z avtomatizacijo dela ali delovnih procesov. Razvili ste npr. sondo, ki avtomatsko meri temperature v kuhinjah večjih verig restavracij, hotelov, šol in bolnišnic. Kako takšne tehnologije vplivajo na zaposlene?
Iztok Colja: Takšna inovacija pripomore k temu, da se zaposleni ukvarjajo s svojim dejanskim delom – kuhanjem – medtem ko velik del nadzora nad postopki, ki jih je treba voditi v sodobni kuhinji, prevzame algoritem. Rutinska dela, ki so neizogibna za varno vodenje nadzora v kuhinji, tako beleži in vodi računalnik. V praksi recimo to pomeni, da rutinsko opravilo, kot je redno zapisovanje temperature živil, ki se izvaja nekajkrat dnevno, prevzame aplikacija. Zaposlenemu se s tem ni treba več ukvarjati.
Ko govorimo o avtomatizaciji, hitro pomislimo na ogrožanje delovnih mest. Vidite v tem morda slabost avtomatizacije?
Iztok Colja: Danes si verjetno še ne moremo predstavljati, do kakšne mere bo avtomatizacija spremenila delovne procese in v širšem smislu svet okoli nas. Avtomatizacija v prvi meri odpravlja možnost človeške napake in poveča nadzor nad vsakim korakom proizvodnega procesa. Pri avtomatizaciji najprej pomislimo na ukinitev človeške delovne sile, vendar gre v resnici le za njeno prevrednotenje. Kljub avtomatizaciji bodo še vedno obstajala delovna mesta, ki jih umetna inteligenca ne bo mogla nadomestiti. Človek se bo vse bolj ukvarjal z nadzorom in bo opravljal dela z dodano vrednostjo.
Vaša nedavna inovacija je sistem, ki spremlja gibanje starejših ljudi. S tem naslavljate težavo, ko so včasih starejši prepuščeni sami sebi in si v kritičnih trenutkih ne morejo pomagati. Kje v to težavo vstopi vaš izum?
Iztok Colja: Sistem s pomočjo naprednih senzorjev, ki so nameščeni po prostorih, beleži tisto, kar lahko imenujemo redna in izredna obnašanja starejših občanov. Redni dogodki so vsi tisti dogodki, ki se zgodijo v pretežno istih časovnih in prostorskih okvirih. To, da oseba vstane in postelje vsak dan med 6.30 in 7.30 uro, predstavlja reden dogodek. To, da ne vstane do 8.15, je izredni dogodek. Napredni algoritmi v času gradijo svoje 'znanje' o dogodkih, na podlagi katerih lahko nastavimo različne alarme, ki obvestijo različne deležnike, običajno sorodnike spremljanih oseb. Poleg tega ima spremljana oseba pri sebi vedno na voljo majhno napravo z 'rdečim' gumbom, ki sproži alarm in obvesti odgovorno osebo.
Kako vidite razvoj takšnih in podobnih inovacij v naslednjih 15 do 20 letih? Ali gre tehnologija po vašem mnenju v pravo smer?
Iztok Colja: Z globalizacijo in uporabo interneta je človeštvo vstopilo v nov čas, ko si bomo ljudje morali izmisliti nove službe, gospodarstvo pa bo vedno bolj usmerjeno v storitve. Dosti delovnih mest, kot jih poznamo danes, bo izginilo, pojavile pa se bodo nove, bolj kreativne oblike dela, ki jih stroji ne obvladajo. Kako se bo ta prehod zgodil, si za zdaj težko predstavljamo. Največ težav bodo imele starejše generacije, ki se bodo počasneje prilagajale spremembam in novim tehnologijam. Ljudje bodo morali postati bolj prilagodljivi in se hitreje privajati spremembam. Sicer pa vemo, tehnologija od človeka ni neodvisna. Zgodovina tehnologije vedno znova dokazuje, da si s pametno uporabo lahko olajšamo in izboljšamo kakovost življenja. Če bomo razvijali inovacije v tem duhu, bo tehnološka evolucija pozitivna.
Besedilo: Darjo Hrib // Foto Goran Antley
Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem
