28. 7. 2024, 08:50 | Vir: STA
Bolezen, ki nikakor ne odide: "Misliš, da si len, ko kar naenkrat ne moreš odnesti niti smeti"
Zdravilo za dolgi covid, zaradi katerega imajo nekateri bolniki hude zdravstvene težave, še ne obstaja. Je pa nekaterim bolnikom pomagala elektromagnetna stimulacija možganov, ki so jo v Sloveniji začeli izvajati na ljubljanski psihiatrični kliniki. Z raziskavo bodo skupaj s partnerji preverili, ali je terapija res učinkovita.
Zdravila ali zdravil za zdravljenje dolgega covida po besedah infektologa Janeza Tomažiča z ljubljanske infekcijske klinike še ni na voljo. Bolnikom podporo lahko nudijo centri za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih, kjer jim nudijo pomoč pri zdravstvenih težavah, torej pri krepitvi srčno-pljučnih in telesnih zmogljivosti, ob tem pa tudi psihološko-psihiatrično in socialno pomoč. Tomažič še z dvema infektologinjama na ljubljanski infekcijski kliniki bolnike obravnava v ambulanti za dolgi covid.
Bolnike včasih, v hujših, vztrajajočih primerih, ko ne pomagajo našteti ukrepi, skušajo zdraviti z različnimi zdravili, ki so namenjeni drugim boleznim. Pri bolnikih z vztrajajočimi kognitivnimi težavami so denimo preizkusili zdravilo naltrekson v majhnih odmerkih. Naltrekson se uporablja pri zdravljenju odvisnosti od alkohola, saj izniči njegove učinke.
Nekateri bolniki na lastno pest poskusijo tudi z zdravilom maravirok, ki je sicer protivirusno zdravilo, namenjeno zdravljenju okužbe z virusom HIV. Uporabljajo tudi zdravila proti strjevanju krvi in protivnetna zdravila - vse brez večjih uspehov.
Z zdravilom maravirok se je zdravil tudi Bojan Ambrožič, ki se je s težavami dolgega covida začel soočati več tednov po okužbi leta 2023. Na zdravljenje se je odpravil v Srbijo, zanj pa plačal 6000 evrov. "Pri tej bolezni denar ni pomemben, ker ti tako ali tako uniči življenje. Vzel bi tudi za 30 let kredita, če bi lahko, samo da bi se pozdravil," je poudaril.
A mu maravirok ni pomagal, pač pa se mu je v času zdravljenja bolezen še poslabšala. Zatem se je zdravil z nizkimi odmerki medrola, ki pa mu je škodoval. Trenutno se zdravi z zdravilom naltrekson, čeprav alkohola nikoli ni užival. Upa, da mu bo to zdravilo pomagalo.
Tudi Tomažič si želi čimprejšnjega preboja na področju zdravil in drugih oblik zdravljenja dolgega covida. Dolgi covid je namreč svetovni zdravstveni problem. V svetu potekajo zelo številne raziskave, le malo pa je takih, ki bi z določenimi intervencijami neposredno pomagale bolnikom s to boleznijo. Povedal je, da je v sklop mednarodnega projekta RECOVER vključenih osem raziskav s 13 raziskovalnimi intervencijami ali potencialnimi režimi zdravljenja za dolgi covid (https://trials.recovercovid.org/design).
Posameznim bolnikom pomagalo spodbujanje možganske aktivnosti
Na Univerzitetni psihiatrični kliniki (UPK) Ljubljana, kjer obravnavajo bolnike z dolgim covidom, ki imajo težave s kognitivnimi sposobnostmi in utrujenostjo, so iskali nove metode zdravljenja. Ena od takih je magnetna stimulacija možganov. Metoda je bila doslej uspešna pri zdravljenju depresije. "Deluje tako, da ojačamo delovanje omrežij in pomagamo možganom, da spet vzpostavijo ravnotežno stanje," je za STA pojasnil psihiater Jurij Bon z UPK Ljubljana.
Pri zdravljenju uporabljajo napravo, ki približno 10 minut proži magnetne pulze, ki jih s pomočjo posebne tuljave aplicirajo na točno določen del nad lobanjo. Bolnik vsak dan prejme tri stimulacije, med katerimi so enourni premori. Terapija poteka dva tedna, skupaj torej 10 dni. Po približno dveh tednih od zadnje terapije lahko ocenijo, kako uspešno je bilo zdravljenje.
Doslej je Bon z ekipo sodelavcev na UPK Ljubljana z opisano metodo zdravil dva bolnika, ki sta poročala o izrazitem izboljšanju simptomov. Da je res prišlo do izboljšanja pozornosti, delovnega spomina in odloženega spomina ter učenja, so potrdili tudi z nevropsihološkimi testi. "Oba bolnika sta bila zadovoljna in sta poročala, da sta se lahko vrnila k običajnim življenjskim aktivnostim, ki so jima prej povzročale težave, na primer branju knjig, ki prej ni bilo možno zaradi težav z usmerjanjem in vzdrževanjem pozornosti," je pojasnil psihiater.
Na UPK bodo zato v sodelovanju z ljubljansko infekcijsko kliniko in ob pomoči oddelka za psihologijo na ljubljanski filozofski fakulteti izvedli obširno raziskavo. Z njo bodo preverili, ali je terapija res lahko učinkovita, pa tudi, kako velik je učinek terapije v primerjavi s placebo zdravljenjem.
Pomembna je podpora bližnjih
Bolniku Bojanu Ambrožiču zaradi dolgega covida že hoja po hiši predstavlja izjemen napor. Kot je pojasnil za STA, pa je poleg zdravljenja ključna tudi podpora družine in partnerke. Namesto njega denimo opravljajo gospodinjska opravila in hodijo v trgovino. Podpirajo ga tudi psihološko. Sam bi se težko soočal z boleznijo, je poudaril. "Kdor je sam, bi nujno potreboval pomoč na domu, ne glede to, koliko je star," je ocenil.
Drug drugemu podporo nudijo tudi bolniki z dolgim covidom. Ambrožič je s kolegom ustanovil neformalno skupino, v kateri si bolniki izmenjujejo izkušnje z zdravljenji. Hkrati vedo, da niso sami in da niso edini, ki se jim to dogaja. "Ko se to začne človeku dogajati, najprej tudi sam sebi ne verjame, da se mu to sploh dogaja. Misliš, da si len, ko kar naenkrat ne moreš odnesti niti smeti ali pomiti posode," je še opisal.
Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice