Že poznani koronavirusi izgubijo zagon spomladi. A kot opozarja Alojz Ihan, je novi koronavirus prišel v populacijo, v kateri proti njemu nima nihče protiteles, zato zavora zaradi poletja verjetno ne bo tako izrazita. Tisti, ki ga bodo preboleli, bodo imuni, a vprašanje, koliko časa. Pri prehladnih koronavirusih imunost večinoma drži le eno sezono.
Če vlečemo primerjave s poznanimi koronavirusi, je jasno, da ti svoj zagon v pomladnih mesecih izgubijo zaradi toplejšega in vlažnejšega zraka ter sonca.
Dodal je, da še vedno obstaja upanje, da se bo s prihodom toplejšega zraka bolezen vsaj ublažila. Po njegovem mnenju bi bila lahko naslednja mrzla sezona bistveno blažja, saj bo populacija zaradi velike nalezljivosti virusa zelo prekužena, posledično utegne biti dinamika obolevanj drugo leto bistveno manjša.
Po okužbi se pojavijo protitelesa in okuženi postanejo imuni na bolezen. A se ne ve, koliko časa, je opozoril. Pri prehladnih koronavirusih ta imunost ni zelo trajna, večinoma drži le eno sezono.
Vročina in kašelj le ena izmed možnih simptomov
Strokovnjaki sicer iz dneva v dan prihajajo do novih dognanj glede novega koronavirusa.
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so nedavno opozorili na nove belgijske in nizozemske raziskave, ki na podlagi primerov iz Singapurja kažejo, da je delež ljudi, ki prenašajo virus in so brez znakov bolezni, med 48 in 66 odstotkov. Raziskovalci v teksaški univerzi pa so ugotovili, da se več kot deset odstotkov bolnikov okužbi od nekoga, ki je sicer okužen, a še nima simptomov.
Sicer je za virus znano, da se lahko bolezen pojavi kadarkoli do 14 dneva po okužbi. Najpogostejša bolezenska znaka pa sta zvišana telesna temperatura, ta se pojavi pri več kot 90 odstotkih primerov, in suh kašelj (v 60 odstotkih primerov), ki ju kot znak začetka covida-19 navajajo že od samega začetka pandemije.
So pa možni tudi drugi znaki covida-19, ki sicer lahko nastane počasi ali hitro. V do 30 odstotkih primerov bolezen začne zgolj z bolečinami v mišicah in sklepih, utrujenostjo, slabim počutjem ali praskanjem v žrelu, motnjami okusa in voha, v petih odstotkih z drisko, navaja Ihan.
S pojavom težkega dihanja bolezen preide v "nevarno fazo" in takrat je nujno potrebno poklicati osebnega ali dežurnega zdravnika, da oceni, ali bolnik potrebuje pregled ter posledično testiranje in napotitev v bolnišnico.
Novi podatki pa kažejo, da lahko pri 10 do 15 odstotkih oseb z blago in zmerno prizadetostjo bolezen napreduje v hujšo obliko. Med temi pa 15 do 20 odstotkov lahko postane kritično bolnih.
Pri tistih z blagim potekom bolezni simptomi in znaki izzvenijo v poprečju v dveh tednih, hudi primeri in preživeli kritično bolni bolniki pa so se pozdravili v treh do šestih tednih.
Na Kitajskem največ prenosov znotraj družin
Prenos okužbe poteka s kapljicami, ki med kašljanjem in kihanjem okuženega padejo na sluznice nosu, ust in oči oseb, ki so v njegovi bližini. Padejo pa tudi na površine okrog okuženega. Zato je za preprečevanje prenosa virusa poleg kapljične izolacije, kar pomeni meter in pol razdalje med dvema osebama, potrebna tudi kontaktna izolacija, to je razkuževanje površin, umivanje rok itd.
Količina virusa v nosu okuženega je večja kot v njegovem žrelu. Najbolj intenzivno se tam razmnožuje v začetku bolezni, torej prvih nekaj dni, in takrat so te osebe tudi najbolj kužne. Pri blagem in zmernem poteku bolezni se virus na sluznici razmnožuje od sedem do 12 dni, pri hudih oblikah bolezni pa tudi dlje. Izračuni na temelju opazovanj so pokazali, da ena oseba s covidom-19 v poprečju okuži tri do štiri zdrave osebe.
Aerogen prenos virusa, torek prek zraka, ni zelo pomemben, trdi Ihan. Ob tem priznava, da je tudi takšen prenos v klimatiziranih prostorih verjetno možen. Virus se začne razmnoževati od 24 do 48 ur pred začetkom simptomov in znakov bolezni, takrat je okuženi tudi kužen za druge.
Idealno bi bilo testirati vse
Po mnenju Ihana je režim, ki sedaj velja glede testiranja klinično racionalen, ker omogoča najbolj racionalno rabo testov za optimalne učinke zdravljenja. Epidemiološko pa tak način "izgublja" veliko okuženih, po kitajskih izkušnjah ostane na ta način prikritih nad 80 odstotkov okužb.
- Povzemamo intervju z dr. Alojzem Ihanom, ki ga je za STA opravila Anja Gorenc:
"Seveda bi v idealnih okoliščinah pri novi epidemiji vsak strokovnjak želel, da bi s testiranjem razčistili vsak sumljiv primer. A v realnosti tako široko testiranje ne bi prispevalo k boljši klinični obravnavi bolezni, bi pa angažiralo bistveno več zdravstvenih delavcev, zaščitne opreme, vstopnih točk, testov, laboratorijskih kapacitet," je za STA dejal Ihan.
Ob tem opozarja, da mnogo tega že zdaj primanjkuje in ko se bo epidemija razširila, bi morali vse skupaj spet prekiniti, če nočemo, da preostali del zdravstva vsaj za silo deluje in ljudje ne začnejo umirati zaradi vnetih slepičev, srčnih zastojev, bolezni jeter, ledvic in vsega, kar potrebuje stalno delovanje zdravstvenega sistema in ni povezano s to epidemijo.
"Slovenski zdravstveni sistem je kadrovsko in materialno tako plitev, brez rezerve (kar se kaže v čakalnih dobah), da si večjega preusmerjanja kadrov in sredstev ne more privoščiti. Po drugi strani evropske države panično kopičijo zdravstveno opremo, posledično pomanjkanje lahko hitro privede do tega, da bo brez gospodarnega ravnanja z opremo, testi in drugim čez nekaj tednov zmanjkalo vsega, tudi ko bo šlo za nujne potrebe," je opozoril.
Ihan poudarja, da če hočemo kot skupnost uspešno prebroditi epidemijo, mora vsak posameznik sodelovati z zdravstvenim sistemom - po eni strani z upoštevanjem socialne osamitve, da preprečimo neobvladljiv razvoj epidemije, in po drugi strani z upoštevanjem navodil v primeru prehladno-vročinske bolezni.
Priznan imunolog je kot zelo pomembno izpostavil to, da zdravstvene ustanove dejansko delujejo. "Tako je treba storiti vse, da se epidemija ne zanese vanje in da vsakega zdravstvenega delavca, ki bi bil lahko kužen, čim prej odkrijemo in odstranimo z delovnega mesta," je poudaril.
Zato mora biti strategija testiranja zdravstvenih delavcev trdno določena in usmerjena v to, da je bolje testirati preveč kot premalo. Po njegovem mnenju je treba zdravstvene delavce testirati pri kakršnemkoli simptomu, ki bi ustrezal covidu-19. "Žal vemo, da je človek lahko kužen že pred pojavom simptomov. Zato morajo zdravstveni delavci, ki so zdravi, a so imeli tvegan stik, takoj in ves čas začeti nositi zaščitno opremo, kot bi bili kužni, nato pa se po enem tednu testirati," ocenjuje Ihan.
Če pa je bil stik visoko tvegan, mora tudi zdravstveni delavec 14 dni v samoizolacijo in potem za testiranje veljajo enaka pravila, kot za vse druge, predlaga.
Po njegovem mnenju je pri zdravstvenih delavcih nujna vsakodnevna striktna in objektivna kontrola njihovih morebitnih znakov bolezni, saj so "mnogokrat slabo pozorni na lastno zdravje in neredko niti ne opazijo lastnih prehladnih znakov". V trenutnih okoliščinah pa je ta njihova "slepa pega" lahko smrtno nevarna.
Zato bi bilo po Ihanovem mnenju dobro povzeti prakso iz ZDA, kjer si morajo zdravstveni delavci vsakodnevno ob prihodu na delo izmeriti telesno temperaturo in izpolniti formular glede morebitnih znakov bolezni. To poročilo pa mora vsakodnevno pregledati njihov nadrejeni. "Seveda gre v ZDA pri tem tudi za zavarovalniške motive, ampak hkrati pa je to objektivna varovalka pred tem, da bi zdravstveni delavci 'pozabili' na svojo bolezen, kot so vajeni iz časov pred epidemijo," je dejal.
piše Anja Gorenc
