Epidemija vplivala tudi na cepljenje prebivalstva proti drugim boleznim

V času epidemije so okrnjeni številni zdravstveni programi, tudi preventivni, lani spomladi se za določeno obdobje tudi niso izvajala cepljenja, je na današnji spletni okrogli mizi STAkluba ob svetovnem tednu imunizacije spomnil pediater Denis Baš.

Glede na preliminarne podatke o precepljenosti otrok v šolskem letu 2019/2020 je drugi odmerek cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam prejelo okoli 91 odstotkov otrok, kar je manj kot leta prej. Še večji upad beležijo pri precepljenosti proti tetanusu v srednji šoli, ki je padlo pod 90 odstotkov, medtem ko prejšnja leta 96 odstotkov.

Proti HPV je precepljenih okoli 60 odstotkov deklic, če ne bi bilo epidemije, bi presegli ta delež, saj je bil v preteklih letih trend naraščanja precepljenosti, je povedal Baš.

Pri predšolskih otrocih ne beležijo velikega izpada pri precepljenosti, nekateri pediatri po državi so imeli ambulante odprte tudi ob sobotah, da so lahko nadoknadili zamudo.

Vodjo mariborske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Zoran Simonoviča pa veseli trend naraščanja precepljenosti pri predšolskih otrocih v preteklih letih. Lani je bilo tako precepljenih blizu 95 odstotkov otrok proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, takšen delež je tudi pri ostalih obveznih cepivih po programu.

Krepi se cepljenje tudi s prostovoljnimi cepivi za otroke

Tako je bilo lani proti pnevmokokom cepljenih skoraj 70 odstotkov otrok. Pri tem si sicer Baš želi, da bi stroške cepljenja s prostovoljnimi cepivi v celoti krila država, tudi cepljenja proti rotavirusu, ki ne povzroča le driske in bruhanja ter dehistacije, ampak lahko tudi meningitis. S tem bi po njegovem prepričanju uspeli zvišati precepljenost.

V zadnjem času se krepi zanimanje tudi za prostovoljna cepljenja med odraslimi, kot je denimo proti klopnemu meningoencefalitisu, velik interes je tudi za cepljenje proti gripi. Lani je namreč zmanjkalo cepiv proti gripi, čeprav ga je bilo na voljo veliko več kot leta prej, je dodal Simonovič.

Doslej so s cepljenjem v celoti izkoreninili črne koze, zelo blizu tega je tudi otroška paraliza, saj se virus pojavlja le še v Afganistanu in Pakistanu. V Sloveniji na račun cepljenja ni več otroške paralize, davice, tudi mumps, ošpice in rdečke se pojavijo je z vnosom iz tujine. V zadnjih desetih letih je bilo sicer nekaj več oslovskega kašlja, kar so uspeli obvladati s poživitvenim odmerkom v tretjem razredu osnovne šole.

Predstojnica infekcijske klinike UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc je dejala, da se še ne ve, ali bomo lahko iztrebili tudi covid-19, saj je od prvih cepljenj proti covidu-19 minilo dobrega pol leta, kar za oceno dolgotrajne zaščite ni dovolj.

Glede na ostale koronaviruse pa bo covid-19 verjetno ostal endemična okužba

In zelo verjetno se bo proti tej bolezni treba ponovno cepiti, da bi spodbudili imunost.

Sicer pa so po njenih besedah doslej v enoti za intenzivno zdravljenje obravnavali enega bolnika, ki je bil cepljen proti covidu-19 in je vseeno zbolel. Ta oseba je že v fazi rehabilitacije, ni pa bil oskrbovanec doma za starejše.

Glede morebitnih resnih neželenih učinkov po cepljenju proti covidu-19 pa je dejala, da se zapleti s krvnimi strdki lahko zgodijo, a so ti ekstremno redki. Tako ima posameznik kar 10.000-krat večjo možnost, da umre zaradi covida-19, kot pa zaradi teh neželenih dogodkov po cepljenju. Kot je poudarila, tudi te strdke ob pravočasnem ukrepanju zelo dobro zdravijo.

Kako pomembno je cepljenje za posameznika in celotno družbo, kaže vpliv epidemije na družbeno življenje, gospodarstvo, šolstvo in razvoj otrok in duševno zdravje ljudi v zadnjem letu, je povedala Lejko Zupančeva. "Odgovor, zakaj se je treba bolezni znebiti, je popolnoma jasen," je dejala in dodala, da to lahko dosežemo bodisi s cepljenje bodisi s prekuževanjem, ampak posledično bi v bolnišnicah zdravili le covidne bolnike.

Kot je povedala, mladi resda verjetno ne bodo hudo zboleli, čeprav imajo tudi v tem trenutku na intenzivni terapiji 26-letnega covidnega bolnika, bodo pa verjetno nekaj časa še čutili posledice bolezni, predvsem pa so pomembni v epidemiološkem smislu, saj raznesejo okužbo na tiste, ki so najbolj ranljivi.

Po mnenju Gobčeve je še preuranjeno razmišljati o tem, ali bo cepljenje proti covidu-19 postalo obvezno. V tem trenutku je ključno, da se cepi čim več prebivalstva. Razprava o tem pa se lahko preloži na čas, ko se bo tudi več vedelo o dolgotrajni imunosti po cepljenju.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču