Ste vedeli, kaj vse žrtvujejo za našo varnost – za TO obliko je tveganje kar 58 odsotkov večje.
To poletje so nam požari resnično pokazali zobe. Medtem ko škodo največjega požara v zgodovini samostojne Slovenije še ocenjujejo, se vžigajo vedno nove katastrofe. Gorijo Mediteran, Evropa, Severna Afrika, Amerika.
Pri vsem tem se pogosto spomnimo na junake tega (in verjetno vseh naslednjih) poletij: gasilce. Oni so nesporno junaki našega časa in ni čudno, da bi bil vsak drugi malček rad gasilec, ko odraste. A ta služba ni nevarna le med samim delom, prinaša tudi huda dolgoročna tveganja.
Junija letos se je tako 25 znanstvenikov iz osmih držav sestalo v francoskem Lyonu, kjer so predstavili končne ocene o poklicnem tveganju za rakava obolenja pri gasilcih. Že v preteklosti sta dve večji ameriški raziskavi potrdili devet odstotkov več raka pri gasilcih in kar 14-odstotno višjo umrljivost zaradi raka.
Zaenkrat je dokazana povezava med gasilskim delom in mezoteliomom (rakom celic mezotelija) ter rakom sečnega mehurja. "Omejeni" dokazi obstajajo za povezavo z rakom debelega črevesa, prostate in mod, z melanomom in ne-Hodkinovim limfomom.
Rezultati so relevantni za vse gasilce, poklicne in prostovoljne, tako za moške kot tudi za ženske.
Na tem mestu zelo pomembno vlogo igra osebna zaščitna oprema. Umazana od pepela in saj je dolgo predstavljala zaščitni znak poguma in vzdržljivosti gasilcev. A ta stereotip je imel visoko ceno, včasih celo s smrtnim izidom, opozarjajo strokovnjaki. Gasilci, ki leta niso pravilno čistili osebne zaščitne opreme, so bili veliko bolj izpostavljeni vdihavanju nevarnih snovi in so pogosteje zbolevali.
View this post on Instagram
Poklicno tveganje je za gasilce sicer zelo širok pojem. Njihova pomoč je nepogrešljiva pri prometnih nesrečah, izpustih nevarnih snovi, gradbenih nezgodah. Tudi požari v mestih, industrijskih conah, na podeželju ali v gozdovih se med seboj zelo razlikujejo. Včasih so izpostavljeni policikličnim aromatskim ogljikovodikom (PAH), azbestu, kemikalijam v gasilni peni (PFAS), izpušnim plinom, sevanju …
Čeprav medicina še ne razume popolnoma, katere snovi so krive za razvoj raka pri gasilcih, je jasno, da je temeljito čiščenje vse opreme učinkovit mehanizem za zaščito.
Vedno pogosteje se omenja tudi potreba po širši uporabi dihalnih mask/aparatov, ne le med gašenjem ognja v vozilih in stavbah, ampak tudi pri požarih v naravi. Gasilci namreč v takšnem okolju lahko preživijo po več tednov na leto.
Največje tveganje je omenjeni rak celic mezotelija, zaščitne plasti tkiva, ki obdaja prsni koš, trebuh in prostor okrog srca. Gasilci imajo kar 58 odstotkov več možnosti, da zbolijo za to vrsto raka. Rak sečnega mehurja je pri gasilcih pogostejši za 16 odstotkov. Večina raziskav je pokazala, da je pljučnega raka med gasilci manj kot med splošno populacijo. To bi lahko bila posledica nekaterih škodljivih navad med ljudmi, predvsem kajenja.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
