Glasba ima neposreden dostop do človekovega čustvenega in podzavestnega sveta, zato se uporablja tudi v terapevtske namene.
Glasbena terapija je strokovna praksa, v kateri igra osrednjo vlogo proces med terapevtom, klientom in glasbo, pri čemer uporaba glasbe klientom nudi varno okolje, v katerem se lahko srečajo s svojo stisko, jo izrazijo, preoblikujejo in ozdravijo.
V Sloveniji glasbeno terapijo uveljavljata ustanoviteljici Inštituta Knoll - Claudia Bajs in Špela Loti Knoll. V okviru inštituta, v katerem nudijo individualno, skupinsko in družinsko glasbeno terapijo za zasebne kliente in za ustanove, sodelujejo kvalificirani glasbeni terapevti in supervizorji ter študenti glasbene terapije. Oktobra 2014 so namreč uvedli prvi študij glasbene terapije v Sloveniji.
Obstajata dve glavni glasbeno-terapevtski usmeritvi in tudi različna študija glasbene terapije – receptivna in aktivna glasbena terapija, pojasnjuje Špela Loti Knoll.
"Pri receptivni glasbeni terapiji terapevt uporablja že ustvarjeno glasbo, torej zvočne posnetke, z jasnimi cilji in nameni, ki jih želi sprožiti pri klientih. Ta smer torej uporablja poslušanje glasbe.
Drugo pa je običajno, vsakodnevno poslušanje glasbe, za katero lahko rečemo, da deluje terapevtsko na nas, vendar je ta raba besede 'terapevtsko' pogovorna in ne strokovna. Prepogosto s takim poimenovanjem povzročamo zmedo do terapije kot strokovne prakse".
Glasbena govorica je prirojena vsakemu človeku
Špela Loti Knoll je glasbeno terapijo odkrila naključno, ko je iskala nove možnosti ukvarjanja z glasbo po dokončani Akademiji za glasbo v Ljubljani. Z glasbo je želela odkriti še kaj drugega od odrskega nastopanja in poučevanja glasbe, čeprav ima oboje rada. Vendar verjame, da ima glasba še druge, neskončne možnosti.
V Cambridgeu je končala magisterij na temo Organizacija glasbene terapije v povojnih območjih. Delovne izkušnje ima z otroki v sirotišnicah, težko prizadetimi mladostniki, z otroki z vedenjskimi težavami, odraslimi z motnjo v duševnem razvoju in psihiatričnimi bolniki.
Spoznala je, da je glasbena govorica prirojena vsakemu človeku in mu nudi komunikacijo na najpristnejši način s soljudmi in okoljem, zato je glasbeno terapijo možno uporabiti prav za vsakega človeka.
"Glasbeni terapevti delamo z vsemi starostnimi skupinami ljudi; od prezgodaj rojenih otrok, predšolskih otrok, šolskih otrok in mladostnikov do odraslih, starejših in ljudi v paliativni oskrbi.
Področja dela obravnavajo težave v duševnem zdravju, motnje v duševnem razvoju, rehabilitacijo oseb po nevroloških poškodbah, glasbeno-terapevtsko delo v kontekstu socialnega in kulturnega okolja, celoten spekter posebnih potreb, travmatičnih izkušenj, v današnjem času tudi delo z begunci in preventivno delo, ki je vse premalo prisotno," pojasnjuje glasbena terapevtka.
Učinki glasbene terapije so različni, saj so odvisni od potreb klientov, od izbranih metod dela glasbenega terapevta in terapevtskih ciljev.
"Zelo splošno rečeno lahko učinkujemo na pozitivne spremembe na fizičnem nivoju, recimo, pomoč pri gradnji govora, izboljšana motorika, in na duševnem nivoju - prepoznavanje in občutenje notranjih vsebin klientov, ki jim onemogočajo kvalitetnejše življenjske izkušnje.
Spremembe so lahko vidne tudi v družinskih, partnerskih, starševskih, prijateljskih in poklicnih odnosih. Klienti pridobivajo na samozavesti, saj z lastnim ustvarjanjem in izražanjem skozi glasbeno improvizacijo do nekaterih uvidov prihajajo sami ob podpori in vodstvu glasbenega terapevta.
Usmerjeno lahko vplivamo tudi na vedenjske vzorce, izboljšane sposobnosti koncentracije, samoregulacije čustev in prepoznavanje lastnih potencialov, katerih se klienti doslej niso zavedali," pravi Špela Loti Knoll.
Zaupanje je pri glasbeni terapiji ključnega pomena
Z ustvarjanjem novega odnosa prek glasbe in pogovora med terapevtom in klientom je mogoče spremeniti in popraviti škodljive vzorce, ki ovirajo posameznikov razvoj in napredek.
"Glasba je sredstvo, s katerim lahko sprožimo vsebine, jim dovolimo da se izrazijo same, oziroma lahko usmerjamo situacije, ki se izkažejo kot težavne. V glasbeno-terapevtskem procesu je sprva potrebno vzpostaviti zaupno okolje in odnos med klientom in terapevtom, tudi med klientom in glasbo.
Glasba, ki jo uporabljamo prihaja iz skupnega glasbenega improviziranja na glasbila in/ali z glasom, ali pa je to glasba, ki jo klienti izbirajo. Glasbeni terapevt sicer lahko namerno uporablja glasbo, ki ni prva izbira klientov, vendar mora s tem postopati zelo zavestno."
Zelo pomembno je zaupanje klienta v terapevtovo sposobnost, da ga spremlja v vseh njegovih stanjih, v vsaki 'njegovi glasbi'.
"To namreč dolgoročno omogoči, da v procesu prihaja do iskrenega izražanja, spreminjanja in končno transformacije težavnih vzorcev. Ker glasbo lahko uporabljamo aktivno, v smislu klinične glasbene improvizacije, črpamo iz klientov samih - oni so tisti, ki skozi glasbeni izraz odigrajo svoje vsebine.
Le izobražen in izkušen glasbeni terapevt lahko pravilno prepoznava tovrstno sporočanje. Glasba, ki tako nastane v trenutku 'tukaj in zdaj' nosi vsa bistvena sporočila posameznega klienta, s katerimi glasbeni terapevt dela. To pomeni, da se poslužuje primernih glasbeno-terapevtskih intervencij."
Na Inštitutu Knoll spodbujajo glasbeno improviziranje, ki med drugim odpira vrata v podzavest. "Ko igramo improvizacijo, ne predvidevamo, kaj bomo zaigrali, sicer ne govorimo o improvizaciji.
Kadar ne vemo, kaj bomo zaigrali, nas v večji meri - vsaj naše kliente - vodi podzavest ter vsi drugi nastali vzorci izražanja, ki so klientu lastni. Izražajo tako osebnost kot trenutno čustveno, fizično in duhovno stanje posameznika.
Vprašanje ni, če se bodo vrata v podzavest pri glasbeni terapiji odprla, vprašanje je, kaj s temi odprtimi vsebinami naredi terapevt. Tukaj je vsekakor nujna profesionalnost in izredno visok nivo glasbenega doživljanja ter zavestnosti glasbenega terapevta."
V Sloveniji področje glasbene terapije ni zakonsko urejeno, kar pomeni, da se marsikdo lahko razglaša za glasbenega terapevta.
To potrjuje tudi Špela Loti Knoll.
"Žal je res tako in se to tudi nenehno dogaja, čeprav je stroka resno razvita po vsem svetu in v Evropi. Dobro smo povezani z drugimi državami, za kar skrbi Evropska konfederacija za glasbeno terapijo, v katero smo že deset let včlanjeni.
V začetku letošnjega leta je bilo ustanovljeno Združenje glasbenih terapevtov Slovenije, pred šestimi leti pa prvi specialistični študij za glasbeno terapijo na Inštitut Knoll, kar nakazuje, da se stroka tudi pri nas ureja v prepoznaven strokovni profil."
Zanimanje za glasbeno terapijo je v Sloveniji veliko, težava je v trenutni sistemski neurejenosti poklica.
"Veliko je staršev, ki bi otroke vključili v glasbeno terapijo, veliko je socialnih, šolskih in zdravstvenih ustanov, zavodov, ki si želijo glasbeno terapijo kot del svoje ponudbe, vendar uradno glasbenega terapevta ne morejo zaposliti. Tako so trenutno potrebe in želje veliko večje od dejanskega izvajanja glasbene terapije na vseh področjih. Vendar je to proces, ki ga doživlja vsako uveljavljanje novega poklica."
Glasbena terapija za otroke
Glasbena terapija je zelo koristna za otroke, saj spodbuja njihov celostni razvoj. "Mlajši kot je človek, bolj je odprt za spremembe. Tega seveda ne smem posplošiti, vseeno pa velja, da se otroci hitreje prepustijo terapevtskemu toku in sledijo glasbi kot polju igre, domišljije, možnosti, tudi učenja kakor odrasli.
Če so otroci mlajši od sedmih let, je z njimi smiselno delati skupaj s starši, saj se bodo učinki poznali tako na otroku kot istočasno pri staršu in njunem odnosu," pravi akademska glasbenica.
V okviru inštituta otrokom s čustvenimi težavami pomagajo z raznimi glasbili in načini igranja izraziti čustva, ki so prekomerno prisotna kot tudi tista, ki jih premalo izražajo.
"Tako vplivamo na čustveno ravnotežje. Vedenjski vzorci so vedno posledica. Iskanje ter vračanje k raznolikim izrazom v glasbi, ki se jih da umestiti tudi v smiselne okvire neke 'vaje' ali 'igre', otrokom omogoča, da najdejo tudi druge načine svojega delovanja od že navajenih, ki jim škodujejo.
Samopodoba, pozornost, pomiritev, sprostitev, izboljšanje govora in motorike, ustvarjalnost, vse to so področja, na katerih lahko ciljno delujemo," pravi Špela Loti Knoll, ki kot glasbena terapevtka deluje tudi v Varni hiši Gorenjske, v kateri z glasbeno terapijo pomaga ženskam in otrokom, ki so žrtve nasilja.
"Predvsem jim pomagam vzpostaviti nove načine medsebojnega povezovanja. Pogosto imajo otroci in mati radi glasbo in je to lepo izhodišče za iskanje novih načinov medsebojnega razumevanja, igranja, postavljanja meja, izražanja čustev in občutij, raziskovanja glasbe, petja, plesa in drugih povezovalnih dejavnikov.
Skozi usklajevanje v glasbeni improvizaciji in uspešne skupne trenutke je družina segmente tega uspeha sposobna prenesti tudi v njihovo vsakodnevno izkušnjo sobivanja."
S svojim znanjem in izkušnjami je doslej pomagala mnogim in marsikatera zgodba se je zapisala v njeno srce. Med njimi je tudi izpoved osemletnega dečka v sirotišnici.
"V prvi terapiji je razbijal po bobnih s sovrstniki in sem ga neprestano vračala v sredino dogajanja, celo terapijo en sam kaos, agresija, neupoštevanje navodil, do konca terapije, ko smo sedeli skupaj in peli pozdravno pesem.
V drugi terapiji je stopil skozi vrata, se usedel čisto k meni s svojim stolom, tiho pel pozdravno pesem ob kitari in mi na koncu pesmi zašepetal v uho: 'Veš, Špela, meni sta pa v vojni umrla mami in ati. Oba je razstrelila bomba.' In vsi smo za kakšno minuto ostali čisto tiho, samo gledal me je, meni pa so stekle solze.
Potem so se celo terapijo v krogu igrali in sodelovali vsi otroci, v zraku pa je obvisela njegova izpoved, ki nas je brez kakršnegakoli komentarja povezala.
V takih trenutkih sem hvaležna, da imamo glasbo, instrumente in svoj glas, ki nam resnično pomagajo prestopiti mejo, ki jo nujno moramo prestopiti v nekem trenutku svojega življenja."
PREBERITE ŠE: Terapija s konji: "Ganljivo je, kako močna čustva lahko privrejo na površje ob konju" ali O šinrin-joku ali japonski gozdni kopeli (in nje zdravilnih učinkih)
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"
