Hikikomori se imenuje stanje človeka, ki se izogiba družbi do te mere, da raje ostaja sam doma. Izolira se za daljše obdobje, najmanj šest mesecev, v tem času pa nima nobenih interakcij z drugimi ljudmi.
Hikikomori je bil originalno prepoznan in prvič definiran na Japonskem v 90. letih prejšnjega stoletja. Stanje je v knjigi popisal Saito Tamaki. Leta 2010 so v Japonski zasnovali študijo, s pomočjo katere so ugotovili, da je kar 1,2 odstotka japonske populacije v starosti od 20 do 49 let vsaj v nekem obdobju izkusilo hikikomori. Vse od njenega odkritja se strokovnjaki sprašujejo, ali stanje spada med duševne motnje ali pa bi nanjo morali gledati kot na kulturni sindrom.
Psihologi so najprej mislili, da hikikomori nastaja zaradi družbeno-kulturnih specifik, ki so jim izpostavljeni prebivalci Japonske, kot so izobraževalni sistem in ekonomsko ozadje, vendar so kmalu ugotovili, da se hikikomori pojavlja po državah različnih kultur po vsem svetu. Dodatno je stanje razširila pandemija covida-19 in psihologe je močno skrbelo, da bo družbena izolacija podaljšala zdravljenje, povzročila ponovne pojave in sprožila nove primere te 'bolezni'.
Najprej si človek želi biti sam, nato pa se začne vse bolj zapirati, saj mu je družbena realnost preveč naporna.
Diagnozo, da imamo hikikomori, dobimo, kadar se na vse pretrge izogibamo socialnim interakcijam, to obdobje pa mora trajati vsaj pol leta, nam povzročati veliko stresa in nam onemogočati normalno delovanje. Ne želimo zapustiti hiše, nočemo iti v službo ali v šolo, prekinemo stike z drugimi ljudmi.
Če trpimo za lažjo obliko, bomo zapustili dom dva- ali trikrat na teden, pri srednji intenziteti gremo ven enkrat tedensko, kadar pa je res hudo, sploh ne gremo iz sobe. Stanje lahko traja od enega do štiri leta, vendar pa obstajajo tudi primeri, ko se je zavleklo v več kot desetletje. Pogosto se pojavi v kombinaciji z duševnimi motnjami, kot so avtizem, motnje razpoloženja, psihotične motnje in osebnostne motnje. Seveda pa je mogoče izkusiti hikikomori brez pridruženih duševnih bolezni.
Vzrok za pojav hikikomori ni dobro znan. Strokovnjaki pravijo, da jim največkrat pacienti poročajo o pojavu stanja po nekem stresnem dogodku, ki sproži družbeno izogibajoče vedenje, nato pa se razširi v hikikomori. Najprej si človek želi biti sam, nato pa se začne vse bolj zapirati, saj mu je družbena realnost preveč naporna.
Zdravljenje zajema psihoterapevtske pogovore in dodatne aktivnosti, ki jih predpiše psihoterapevt glede na potrebe pacienta.
Novo na Metroplay: Juš Milčinski o vodenju Malih sivih celic in kakšen mora biti avtor humorističnih vsebin
