Kognitivne posledice hude oblike bolezni covid-19 so v svojem obsegu podobne spremembam, ki se v človeških možganih zgodijo med 50. in 70. letom starosti in bi jih lahko primerjali z izgubo 10 točk inteligenčnega kvocienta.
Učinki virusa covid-19 so v telesu zaznavni še več kot pol leta po prebolevanju okužbe, okrevanje pa je v najboljšem primeru postopno, so raziskovalci z Univerze Cambridge in Kraljevega kolidža v Londonu zapisali v strokovni publikaciji eClinicalMedicine.
Vse več naj bi bilo dokazov, da covid-19 lahko povzroči trajne kognitivne težave in okrni duševno zdravje, prebolevniki so še več mesecev po okužbi poročali o utrujenosti, "možganski megli", težavah pri iskanju pravih besed, motnjah spanja, tesnobnosi in celo o posttravmatskem stresnem sindromu.
Študija, nedavno izvedena na Otoku, je pokazala, da je imel približno eden od sedmih vprašanih kognitivne težave še 12 tednov po pozitivnem testu na prisotnost covid-19. Celo tisti z blagimi simptomi okužbe so zaznali trajne kognitivne težave, kar tretjina do tri četrtine tistih, ki so potrebovali hospitalizacijo, pa so se z njimi soočali še tri do šest mesecev kasneje.
Da bi podrobneje raziskali to povezavo, so raziskovalci analizirali podatke 46 oseb, ki so potrebovale bolnišnično oskrbo na oddelku ali enoti intenzivne terapije za COVID-19 v bolnišnici Addenbrooke, ki je del kliničnega centra pod okriljem Univerze Cambridge. Med bivanjem v bolnišnici je bilo 16 bolnikov - vsi so bili sprejeti med marcem in julijem 2020 - priključenih na mehansko ventilacijo.
Posamezniki so v povprečju šest mesecev po akutni bolezni opravili podrobne računalniške kognitivne teste z uporabo platforme Cognitron, ki meri različne vidike duševnih sposobnosti, kot so spomin, pozornost in sklepanje.
Ocenjene so bile tudi lestvice za merjenje anksioznosti, depresije in posttravmatske stresne motnje.
Njihovi podatki so bili primerjani z ustreznimi kontrolnimi osebami. Tako izčrpna ocena in primerjava sta bili v zvezi s posledicami hudega COVID-19 izvedeni prvič.
Prebolevniki COVID-19 so bili pri odgovorih manj natančni in so imeli počasnejši odzivni čas kot ustrezna kontrolna populacija - in te pomanjkljivosti so bile še vedno zaznavne, ko so bolnike spremljali šest mesecev pozneje. Negativni učinki so bili najmočnejši pri tistih, ki so potrebovali mehansko ventilacijo.
S primerjavo bolnikov s 66.008 predstavnikov splošne javnosti so raziskovalci ocenili, da je obseg izgube kognitivnih sposobnosti v povprečju podoben tistemu, ki ga utrpijo posamezniki med 50. in 70. letom starosti, in da je to enakovredno izgubi 10 točk inteligenčnega kvocienta.
Profesor David Menon z oddelka za anesteziologijo na Univerzi v Cambridgeu, glavni avtor študije, je dejal: "Kognitivne motnje so značilne za številne nevrološke motnje, vključno z demenco, in celo za običajno staranje, vendar so se vzorci, ki smo jih opazili - kognitivni 'prstni odtis' COVID-19 - razlikovali od vseh teh."
Sklenil je: "Nekatere bolnike smo spremljali tudi deset mesecev po akutni okužbi, zato smo lahko opazili zelo počasno izboljšanje. Čeprav to ni bilo statistično značilno, gre vsaj v pravo smer, vendar je zelo možno, da nekateri od teh posameznikov ne bodo nikoli popolnoma ozdraveli."
Čeprav je omenjena študija obravnavala hospitalizirane primere, znanstevniki opozarjajo, da imajo lahko tudi tisti bolniki, ki niso v dovolj slabem stanju, da bi jih sprejeli v bolnišnico, opozorilne znake blage okvare možganov.
Raziskovalci menijo, da bi kognitivne motnje lahko povzročili številni dejavniki. Neposredna virusna okužba je mogoča, vendar je malo verjetno, da bi bila glavni vzrok.
Bolj verjetno je, da k temu prispeva kombinacija dejavnikov, vključno z nezadostno oskrbo možganov s kisikom ali krvjo, zamašitvijo velikih ali malih krvnih žil zaradi strjevanja krvi in mikroskopskimi krvavitvami.
Vendar pa novi dokazi kažejo, da je najpomembnejši mehanizem lahko poškodba, ki jo povzročita vnetni odziv in imunski sistem telesa.
https://www.metropolitan.si/novice/svet/omejili-uporabo-tega-cepiva-proti-covid-19/
