Na trgu je ogromno pripravkov, od kapsul do praškov, ki naj bi nam pomagali pri krepitvi odpornosti in prispevali k optimalnemu delovanju imunskega sistema.
Jesen je navadno obdobje, ko nas – tako zaradi hladnejšega vremena kot zaradi stresa, ki ga s seboj prinese ponovna vrnitev v rutino po bolj umirjenem poletju – hitreje ujamejo prehladi in viroze.
Na trgu je ogromno pripravkov, od kapsul do praškov, ki naj bi nam pomagali pri krepljenju odpornosti in prispevali k optimalnemu delovanju imunskega sistema.
Toda kako naj vemo, kaj je res učinkovito? Na katere sestavine bi morali biti pozorni, kadar kupujemo prehranska dopolnila? Ali je bolj smiselno, da prilagodimo jedilnik in poskušamo vanj vnesti čim več živil, ki krepijo imunski sistem? Po odgovor smo se odpravili na Inštitut na nutricionistiko.
Ključna je prehrana
"Za normalno delovanje imunskega sistema je ključna pestra in uravnotežena prehrana. Na trgu je vrsta pripravkov, od katerih mnogokrat ni pričakovati kakšnega učinka, razen v denarnici," pravi Igor Pravst z omenjenega inštituta.
Za mnogo mikrohranil je sicer dokazano, da imajo vlogo pri delovanju imunskega sistema, vendar je takšen vpliv opazen le v primeru pomanjkanja. Zato dopolnjevanje prehrane vsepovprek ni smiselno, hkrati pa je večino takšnih snovi mogoče zaužiti z običajno prehrano.
"Poleg tega s polnovredno prehrano, predvsem pa z zelenjavo, zaužijemo še znaten delež antioksidantov, vlaknin in drugih koristnih snovi, kar ima še dodaten pozitiven učinek na naše zdravje. Hkrati pa več ni nujno bolje, saj preveliki odmerki katerihkoli izmed zgoraj naštetih vitaminov ali mineralov ne bodo nujno dodatno povečali naše odpornosti, lahko povzročijo celo več škode kot koristi," še pove Pravst.
To je natančen seznam živil, v katerih najdete posamezne vitamine in minerale, ki vam jih morda primanjkuje, Igor Pravst pa priporoča tudi obisk nacionalnega portala Prehrana.
- Vitamin A: jetra, sladek krompir, buče, korenje, ohrovt, špinača
- Vitamin D: sonce med majem in oktobrom, ribe, jajca, obogatena živila
- Vitamin E: mandlji, špinača, sončnična semena, sladek krompir, avokado
- Vitamin C: paprika, kivi, pomaranče, brokoli, jagode
- Vitamin B6: čičerika, ribe, jetra, pistacije, avokado, piščančje meso, sončnična semena, sezam
- Folna kislina: leča, fižol, zelena listnata zelenjava, šparglji, avokado, brokoli, buče
- Baker: goveja jetra, leča, sončnična semena, mandlji, kakav
- Cink: bučna semena, govedina, čičerika, jogurt, kakav, indijski oreški
- Selen: brazilski oreški, ribe, govedina, perutnina, jajca)
- Železo: jetra, govedina, leča, kakav, špinača, sardine, črni fižol, pistacije
Imunski sistem se od posameznika do posameznika močno razlikuje, tudi med sicer povsem zdravimi ljudmi, razlike pa gre pripisati številnim dejavnikom.
Če že, dodajte vitamin D
Izjemo predstavlja le vitamin D, ki nastaja v človeški koži, kadar je ta dovolj časa izpostavljena dovolj intenzivni sončni svetlobi (žarkom UV-B), vendar pa v jesensko-zimskem obdobju zaradi nizke intenzitete sončnih žarkov tvorbe vitamina D v koži praktično ni.
Zaradi tega je potreben ustrezen prehranski vnos. V nacionalni raziskavi Nutrihealth so na Inštitutu za nutricionistiko ugotovili, da ima med novembrom in aprilom v Sloveniji kar približno 80 % odraslih pomanjkanje vitamina D, skoraj 40 % pa zelo hudo pomanjkanje. Zato pozimi običajno priporočajo dodajanje tega vitamina, ki je pomemben tudi za delovanje imunskega sistema.
Morda vas zanima tudi:
Kako imunski sistem sploh deluje?
Imunski sistem oziroma obrambni sistem našega telesa na Inštitutu za nutricionistiko opisujejo kot zapleten mehanizem, ki nas brani pred škodljivimi organizmi (bakterijami, virusi, glivicami, paraziti), ki bi utegnili povzročiti različna bolezenska stanja. Celice našega imunskega sistema so ves čas na delu in iščejo morebitne vsiljivce, ki jih nato uničijo.
Naša imunska odpornost je odvisna od t. i. prirojene in od pridobljene imunosti. Prirojena je tista, ki jo podedujemo od matere in je aktivna vse od rojstva, pridobljeno pa gradimo tekom življenja in jo "dopolnjujemo" ob vsaki novi izpostavljenosti škodljivim organizmom. Proti nekaterim prebolelim virusom ostanemo odporni vse življenje.
Oba dela imunskega sistema, prirojenega in pridobljenega, sestavljajo celice imunskega sistema – levkociti ali bele krvničke v širokem pomenu besede. Te nastajajo v kostnem mozgu ali limfnih vozličih po celotnem telesu. Vsaka izmed različnih tipov celic ima v telesu posebno nalogo: nekatere so specializirane za uničevanje virusov, druge za uničevanje bakterije, tretje za uničevanje večjih parazitov, nekatere izločajo vnetne ali protivnetne citokine, druge tvorijo protitelesa itd.
Imunski sistem se od posameznika do posameznika močno razlikuje, tudi med sicer povsem zdravimi ljudmi. Razlike gre pripisati številnim dejavnikom, kot so genetika, spol, starost, prehrana, količina gibanja, kajenje, uživanje alkohola, stres, količina spanca, zgodovina infekcij in cepljenj itd. Na številne od naštetih dejavnikov, kot je na primer prehrana, lahko vplivamo tudi sami.
