Je covid-19 cepivo, ki ga vdihnemo, prihodnost boja proti pandemiji – 5 stvari, ki jih morate vedeti

Trenutno v testni fazi 8 covid-19 cepiv na vdih

V kliničnih študijah, ki jih priznava Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), je trenutno več kot 100 dodatnih cepiv. 8 od teh cepiv je t.i. intranazalnih, kjer je aplikacija zdravila opravljena z vdihom skozi nos ali usta. Ta cepiva do izdelana tako, da se osredotočijo na sluznico nosu in žrelo, kjer virus najprej vstopi v človeško telo. S tem nudijo drugačen imunski odziv kot običajna cepiva, ki so injicirana v nadlakt.

Najbolj perspektivno je intranazalno cepivo podjetja CanSino Biologics

Konec julija so bili objavljeni prvi pozitivni rezultati zgodnje faze kliničnega testiranja intranazalnega cepiva, ki ga izdeluje kitajsko podjetje CanSino Biologics. V študiji je ugotovljeno, da so vdihani aerosoli cepiva Ad5-nCoV sprožili zadovoljiv imunski odziv brez resnih stranskih učinkov.

Med kliničnim testom so kandidati dobili 2 dozi intranazalnega cepiva, med katerima je preteklo 28 dni. V vdihanem cepivu je približno petina doze, kot jo prejmemo ob običajnem cepljenju. Rezultat po dveh vdihanih dozah je sprožil podobne nivoje protiteles, kot jih telo proizvede po prvi dozi injiciranega cepiva.

Vdihano cepivo deluje drugače kot injicirano cepivo

Injicirana cepiva sprožijo sistemski odziv imunskega sistema, ne delujejo pa nujno tarčno na regijo, ki je okužena s patogenom. Vdihana cepiva tako delujejo drugače, saj se aplicirajo na sluznico (nos, žrelo in pljuča, kjer virus vstopa v naše telo) in sprožijo t.i. lokaliziran imunski odziv. Takšen odziv producira nekoliko drugačna protitelesa kot tista, ki jih proizvaja kri – imenujejo se imunoglobulin A (IgA) in so pomembna pri zaščiti respiratornega trakta pred okužbami.

Cepivo se vdihne s pomočjo posebnega inhalatorja.

Upajo, da bo tovrstno cepivo rešilo nekatere logistične izzive dostopnosti

Globalna distribucija cepiv je še vedno precej počasna, mnoge države pa obenem nimajo niti ustreznih načinov shranjevanja običajnih cepiv, niti dovolj osebja, da lahko cepivo ustrezno aplicira. Poznana cepiva namreč zahtevajo hladno shranjevanje in profesionalno medicinsko osebje za injiciranje cepiva, kar povzroča težave predvsem v nerazvitih državah in odročnih krajih.

Zato upajo, da bo tehnologija intranazalnih cepiv omogočila učinkovitejšo distribucijo cepiv na vse konce sveta in omogočila hitrejšo zaščito čim večjega števila ljudi.

Tovrstna cepiva sicer že poznamo

Čeprav gre pri intranazalnih cepivih za relativno novo tehnologijo, pa nekaj tovrstnih cepiv že poznamo – najbolj pogosta so intranazalna cepiva proti gripi.

CanSino je morda trenutno med najbolj verjetnimi prvimi tovrstnimi cepivi proti covid-19, a podobno različico razvijajo tudi na univerzi Oxford, kjer so še v poteku raziskav imunskega odziva na vnašanje zdravil z vdihavanjem. To intranazalno cepivo razvijajo v sodelovanju z AstraZeneco, v uvodni testni fazi pa trenutno sodeluje 30 prostovoljcev.

Varnost cepiva in imunski odziv trenutno testirajo tudi za intranazalno cepivo COVI-VAV, ki ga razvija ameriško podjetje Codagenix. To zdravilo bi za primerno zaščito potrebovalo samo eno dozo. Cepivo testirajo v Veliki Britaniji.

Podobne variacije cepiv obenem testirajo še v Avstraliji in Indiji.

Doslej je bil ustavljen razvoj le enega intranazalnega cepiva, ki ga je razvijalo ameriško podjetje Altimmune, saj po rezultatih testiranj cepivo ni uspelo sprožiti zadovoljivega odziva imunskega sistema.

Viri: Bangkok Post, CGTN, Reuters

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču