Je onesnaženost zraka ključni dejavnik smrtnih primerov zaradi koronavirusa?

(Naslovna fotografija: posneto januarja 2020, pred izbruhom pandemije, v Milanu, kjer je onesnaženost sploh v zimskem času daleč nad dovoljenimi mejami)

Analiza je pod drobnogled vzela 66 administrativnih regij v Italiji, Španiji, Franciji in Nemčiji. Rezultati so pokazali, da se je 78 % vseh smrti zaradi koronavirusa v teh štirih državah zgodilo v samo petih regijah – v tistih najbolj onesnaženih.

Analiza je raziskovala ravni dušikovega oksida (NO₂), ki ga večinoma proizvajajo dizelska vozila in vremenske razmere, ki preprečujejo, da bi se onesnažen zrak prečistil. Za najbolj problematične so se izkazale štiri regije severne Italije in španski Madrid. Teh pet področij ima najslabšo kombinacijo nivojev dušikovega oksida in naravne pretočnosti zraka, ki preprečuje razpršitev onesnaženosti.

V raziskavi je tako najbolj izpostavljena dolina reke Pad v Italiji, obdana z gorami, podobno kot Madrid in celo podobno kot provinca Hubei na Kitajskem, kjer se je pandemija začela. Onesnaženost zraka se namreč najlažje ujame v doline in kotline, obdane z gorami.

Foto: Italijansko mesto Torino, center italijanske avtomobilske industrije, leži na zahodnem bregu reke Pad in je obkroženo z alpskim lokom in hribovjem Superga. V takšna jutra se zbuja več kot 875.000 prebivalcev mesta.

Številne študije so že predhodno potrdile, da je izpostavljenost NO₂ škodljiva zdravju in lahko vodi do bolezni pljuč, najnovejše raziskave iz nemške univerze MLU (Martin Luther Universitat Halle-Wittenberg) pa zdaj dodajajo, da je dolgotrajna izpostavljenost NO₂ zelo verjetno pomemben dejavnik tudi pri smrtih zaradi koronavirusa.

Raziskava, ki je bila objavljena v strokovni publikaciji Science of the Total Environment, je obenem primerjala nivoje NO₂ v januarju, februarju in vse do 19. marca, da bi preučili stanje atmosfere in odkrili, kateri onesnaževalci so bili v tem času, kljub spremembam v načinu življenja, še vedno prisotni v zraku.

Onesnaženost zraka je zaradi dolgotrajnih karanten marsikje upadla, a ključni problem pri tej povezavi je seveda dolgotrajna izpostavljenost nevarnim delcem. Niso pa te regije edine problematične v Evropi, kjer je zaradi pandemije večina projektov za boj proti onesnaženosti zdaj v mirovanju. V Veliki Britaniji, na primer, so ravni NO₂ v večini večjih mest že desetletja nad dovoljenimi mejami, projekt, s katerim so želeli vozilom, ki najbolj onesnažujejo zrak, prepovedati vstop v mestne centre, pa je trenutno zamrznjen.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice