Na skrajnem severu Pakistana živi v regiji Gilgit-Baltistan narod Hunzov, kjer življenjska starost 120 in 130 let ni nobena redkost. Še več. Nekaj tamkajšnjih domačinov je doživelo videti tudi 145 pomladi, preden so zapustili ta svet.
Natančno starost tamkajšnjega prebivalstva je sicer težko do leta natančno dokazovati, saj Hunzi ne poznajo rojstnih listov, pa vendar njihova dolgoživost močno odstopa od siceršnjega povprečja preostalega pakistanskega prebivalstva, ki se giblje okoli 67 let.
Ljudstvo Hunz živi v izoliranih predelih himalajske puščave, kjer vladajo povsem drugačni zakoni življenja in smrti. Raziskovalci so odkrili, da tamkajšnje ženske lahko zanosijo tudi še zelo pozno, torej v svojih šestdesetih in še kasneje, ljudstvo pa praktično ne ve, kaj je to rak.
View this post on Instagram
Znanstveniki odgovore za njihovo dolgoživost iščejo v vplivih okolja in hrane.
Hunzi pijejo vodo iz ledenika, vzgajajo lastno hrano in glede na to, da živijo praktično izolirani od preostalega sveta, se na njihovem jedilniku ne more znajti nič predelanega. Na njihovem jedilniku so pogoste marelice, občasno pa se tudi postijo (kar traja od nekaj dni do nekaj mesecev, ko ne uživajo nič drugega kot marelični sok). Meso imajo le redko na svojem krožniku, saj v njihovem jedilniku dominirajo predvsem žita in zelenjava.
Prebivalstvo praviloma tudi redno prakticira jogo ter izvaja dihalne vaje in meditacije.
