"Občutne spremembe v prehrani po novem letu kot del novoletnih zaobljub so za večino ljudi preveč drastične, da bi jih lahko izvajali dovolj dolgo, da bi od njih imeli koristi," pravi Jernej Ogrin.
Decembrska praznovanja, pojedine in zabave so za nami. Če ste v tem oziru kaj podobni dobršnemu delu Slovencev, ste v novo leto vstopili utrujeni, s kar nekaj kilogrami preveč, s potico, francosko solato in mesnimi dobrotami do grla in z obljubo, da boste v novem letu živeli bolj zdravo.
Zakaj se to skoraj nikoli ne obnese? Pogovarjali smo se z Jernejem Ogrinom, po izobrazbi magistrom inženirjem prehrane, čigar poslanstvo in največja strast je skozi prehrano pomagati ljudem doseči vzdržno izgubo kilogramov, zdravje, prijetno počutje v lastnem telesu in brezskrbno prehranjevanje brez slabe vesti.
Dobro ga poznajo uporabniki družbenih omrežij, kjer mu na Instagramu sledi več kot 40.000 ljudi, na TikToku pa okoli 20.000. Mite o prehrani razbija na dostopen, zabaven način, pogosto pa tudi poudarja, da v prehrani ne prepoveduje ničesar, ne podpira strogih diet in ekstremnih pristopov.
View this post on Instagram
V zvezi s ponovoletnimi izzivi in zaobljubami nas Ogrin takoj postavi na realna tja. "Take spremembe so za večino ljudi preveč drastične, da bi jih lahko izvajali dovolj dolgo, da bi od njih imeli opazne koristi," nam je med drugim povedal. Pozna pa način, kako v prehrano vnesti vzdržne spremembe, ki bodo realno izvedljive za povprečen vsakdan.
V ta namen je zasnoval izziv Spedenaj svoj obrok, ki je na pravo prehranjevalno pot usmeril že skoraj dva tisoč ljudi. Pravkar je pred vrati nova sezona: prijave se odprejo v sredo, 8. 1., in zaprejo v nedeljo, 12. 1., ko se izziv začne. Od srede, 8.1., do sobote, 11. 1., se lahko na izziv prijavite po ugodnejši, tako imenovani 'early bird' ceni.
Januar je za marsikoga čas novih začetkov, ko po vsem decembrskem pretiravanju s hrano in drugih nezdravih navadah "preseka" ter se v skladu z novoletnimi zaobljubami odloči denimo za asketski način prehranjevanja in trening vsak dan. Zakaj to ni smiselno? Kako jim lahko pri tem pomaga tvoj 14-dnevni izziv Spedenaj svoj obrok?
Razlogov, zakaj prehranjevalni ekstremi v januarju, kot odgovor na decembrsko pretiravanje, niso smiselni, je več, izpostavil pa bi glavnega: take spremembe so za večino ljudi preveč drastične, da bi jih lahko izvajali dovolj dolgo, da bi od njih imeli opazne koristi. Omejitve so prehude, spremembe posegajo tako v količine kot v izbiro živil in navsezadnje še v celoten ritem prehranjevanja in v vse obstoječe prehranjevalne navade.
Enostavno to ni vzdržno in realno izvedljivo za povprečen vsakdan. Izziv Spedenaj svoj obrok se od klasičnih pristopov ob začetku leta razlikuje ravno v tem, da ne gre za ekstrem, ampak za vzdržne spremembe, ki nam služijo skozi vse leto.
Udeležence naučim, kako lahko iz povsem običajnih sestavin v samo štirih korakih spedenajo svoje obroke: jih naredijo bolj nasitne, bolj hranljive in bolj uravnotežene, brez izločanja celih skupin živil iz prehrane. V 14 dneh izboljšamo prehrano, počutje, samozavest v prehrani in se poslovimo od stalnih napadov lakote in stalnih potreb po grickanju.
Ko sva že pri praznikih: imaš kakšen nasvet v zvezi s tem, kako med prazniki čim bolj omejiti prenajedanje? Na primer, če se nam domača potica, pri kateri pripravljalec_ka ni pazil na vsebnost kalorij, zdi zares odlična, kako se pripravimo do tega, da pojemo samo en kos, ne pa petih in na koncu obležimo na kavču?
Sem zagovornik tega, da potico naredimo po takem receptu, da bo dobra, in ne po takem, da bo "kalorijsko ugodnejša". Potica naj ostane potica. Je pa njeno količino v prehrani seveda smiselno omejiti. Če je prenajedanje (s katerokoli hrano) psihološkega izvora, potem ga s spremembami prehrane verjetno ne bomo rešili. Če pa so razlogi okolje, navade in naša splošna prehrana, pa lahko poskusimo več pristopov.
Recimo to, da potico tretiramo kot sladico, in ne kot glavno komponento obroka. Pojejmo najprej uravnotežen obrok, in ko se od njega nasitimo, bomo lažje kontrolirali količino potice. Pomaga nam lahko tudi to, da se po prvem kosu potice vprašamo, ali drugega res potrebujemo ali smo od potice že dobili tisti užitek, ki smo ga iskali. Pomembno pa je v potici tudi uživati: jejmo jo zavedno, bodimo prisotni v trenutku in ne že pri prvem kosu razmišljati o drugem in o tretjem.
Če želimo preseči praznično prenajedanje, je smiselno, da potico in ostale dobrote tretiramo kot sladico, ne kot glavno komponento obroka, pravi Ogrin.
Se sam čez praznike kdaj "pregrešiš"? Ves čas sicer poudarjaš, da prepovedane hrane v resnici ni, če imamo mero, ampak ali kdaj tudi ti presežeš to svojo mero in kako to potem saniraš?
Uživam v prazničnih dobrotah, seveda. Brez grešenja in saniranja. Enako kot med letom tudi med prazniki večinoma skrbim za pestro in uravnoteženo prehrano, vmes pa zmerno doziram praznične dobrote. V praznično obdobje pa grem vedno s popolnim zavedanjem, da bo dobrot v tem obdobju nekoliko več in da je to v redu. Sama prisotnost teh živil še ne pomeni, da moramo z njimi pretiravati, tudi če nas okolje in ljudje v njem k temu spodbujajo.
Tvojega izziva se je do zdaj udeležilo že več kot 1900 ljudi. Imaš kakšne podatke, kako jim gre uravnoteženo prehranjevanje tudi po koncu izziva?
Vedno se trudim dobiti povratne informacije preteklih udeležencev izziva, pogosto pa mi jih pošljejo kar ljudje sami. Seveda nisem v stiku z vsemi, ampak tisti, ki se javijo, so običajno zelo zadovoljni. Počutijo se ‘"osvobojene’", ker končno razumejo, kako in zakaj sestavljati svoje obroke brez izločanja celih skupin živil in brez miselnosti, da je vsega konec, če en obrok ni spedenan.
Izziv se zdaj izvaja že dve leti in nekateri tudi več mesecev ali pa celo leto dni pozneje še vedno sestavljajo obroke po naučenih principih, in to jim pomaga vsakodnevno prehrano ohranjati uravnoteženo, nasitno in z manj grickanja. Številni s tako prehrano tudi izgubijo kakšen kilogram telesne maščobe.
Morda vas zanima tudi:
- Osebni trener o športu in zdravem življenju
- Ustanoviteljica znamke zdrave prehrane: "Pri zdravem življenju je pomembno predvsem ravnotežje!"
Poleg tvojega je na trgu dandanes ogromno projektov, nasvetov, programov, ki naj bi ljudem pomagali, da zaživijo bolj zdravo. Kar nekaj jih prihaja tudi iz vrst ljudi, ki nimajo strokovne podlage, kot jo imaš recimo ti. Kako ostati izviren v poplavi vsega tega in pritegniti množice? S čim, misliš, jih pridobiš sam?
Vedno bom zagovornik zmernosti, zato ljudi stalno opominjam, da če gre za pristop, ki je že na prvi pogled videti ekstremen in nevzdržen, verjetno ne bo trajal dolgo, zato naj se takih pristopov raje izogibajo. Hkrati pa sem tudi zagovornik učenja: če te dieta ali katera koli sprememba prehrane ne nauči ničesar novega, ampak ti samo za kratek čas prepove uživanje določenih živil, po koncu te diete nisi na boljšem.
Tudi če ti je vmes uspelo izgubiti kilograme, se bodo po prehodu na tvojo staro prehrano seveda vrnili. Tudi to je ena od dobrih lastnosti 14-dnevnega izziva, ljudje se na njem tudi česa naučijo. Ne gre le za "slepo sledenje" navodilom, ampak za razumevanje principov sestave obroka, ki jih lahko uporabljajo kjerkoli in kadarkoli.
Zagovarja zmernost, zato je prepričan, da se ekstremni pristopi nikoli ne obnesejo.
Poleg ustrezne prehrane poudarjaš tudi pomembnost gibanja. Veliko se govori o pregovornih 10.000 korakih na dan: je to dovolj gibanja za en dan ali bi morali, čeprav radi in veliko hodimo, nujno početi še kaj drugega?
Prehrana in gibanje gresta z roko v roki, res je. Hoja je pogosto podcenjena oblika telesne aktivnosti in jo je treba spodbujati, je pa res, da od nje ne moremo pričakovati enakih koristi kot od drugih, bolj intenzivnih oblik vadbe.
Vadba z utežmi ali lastno težo, skupinske vadbe, plezanje, kolo, tek, plavanje ali katerakoli od drugih oblik nekoliko intenzivnejše telesne aktivnosti je dobrodošla, celo nujna komponenta zdravega življenjskega sloga. Verjamem, da lahko vsakdo najde aktivnost, ki mu je všeč in jo je pripravljen izvajati redno.
