D.H. | 20. 10. 2020, 10:57

Kako se pozimi najbolje zavarujemo pred covid-19

profimedia

Kaj lahko naredimo v mrzlih dnevih, ko večino časa preživimo v zaprtih prostorih , da se kar čim bolje zaščitimo pred koronavirusi.

Zaščita pred okužbami v mrzlih mesecih je poseben izziv. Prenos bolezni poskoči, saj se ljudje večino časa zadržujemo v zaprtih prostorih, prav tako pa je to sezona drugih respiratornih virusov, recimo gripe, ki med poletnimi meseci ni povzročala preglavic. Kapljice, preko katerih se virusi prenašajo, se v toplih mesecih hitreje sušijo, naš dihalni sistem je bolj ovlažen in tako bolj odporen na viruse, dodatno pa pripomore tudi UV svetloba, ki jo je v teh dneh seveda občutno manj.

Po nekaterih statističnih poročilih naj bi smrtnost zaradi covida z vsako dodatno stopinjo Celzija v zunanji temperaturi upadla za 15 odstotkov. A strokovnjaki trdijo, da je to le rezultat drugačnega vedenja ljudi v hladnem vremenu, predvsem seveda to, da se druženje začne umikati v notranje prostore.

Druženje v zaprtih prostorih

Usmeritve organizacije WHO opozarjajo, da se aerosoli, preko katerih se prenašajo virusi, v zaprtih in slabo prezračenih prostorih lahko zadržujejo v zraku tudi po več ur. Najbolj tvegane okoliščine predstavljajo zaprti prostori z veliko gneče, recimo lokali, pa tudi javni potniški promet.

Glede na podatke o obstojnosti aerosolov, bi morali za zmanjševanje prenosov okužbe, zaprte prostore zračiti kar na vsakih šest minut. Zato so recimo v Veliki Britaniji uvedli pravilo, da morajo imeti vlaki ves čas odprta okna, vrata pa morajo biti na postaji odprta kolikor časa je le mogoče.

Kaj je potem najbolj varno, ko bodo lokali enkrat spet odprti in bi se radi srečali s prijatelji na kavi ali čaju? Strokovnjaki svetujejo, da izbiramo lokale z dobrim zračenjem, ki istočasno omogočajo ustrezno razdaljo med gosti. Prav tako je pametno izbrati lokale, ki niso preveč glasni, saj študije kažejo, da z glasnim govorjenjem povečamo možnost prenosa morebitne okužbe.

Seveda je v javnih prostorih še toliko bolj pomembno umivanje rok in uporaba zaščitne maske takoj, ko več ne pijemo ali jemo.

Obenem se svetuje, da v teh časih, ko moramo maske nositi tudi zunaj, s seboj nosimo rezervno masko. Maska, ki jo uporabljamo zunaj, se bo zaradi dežja, snega, megle in na drugi strani zaradi intenzivnejšega dihanja, ovlažila, morda celo zmočila, takšna pa ne bo več nudila ustrezne zaščite. Zato je smiselno imeti rezervno, suho, svežo masko.

Zaščita doma

V zavetju doma lahko hitro pozabimo na varnost. A ker so različne študije, med drugim tudi štuija iz univerze Oxford pokazala, da se kar 40 odstotkov okužb zgodi preden ljudje razvijejo simptome, druženja v domačih prostorih nevede ustvarjajo velika tveganja, saj z domačimi ali pa tudi obiski, preživimo skupaj dlje časa in običajno ne upoštevamo ustrezne razdalje.

Zato se priporoča, da morebitne obiske gostite na terasi ali balkonu in da sedite vsaj en meter narazen. Spletne trgovine so že zabeležile porast zanimanja za zunanje grelnike, kar namiguje, da ljudje že razmišljajo o bolj pogostem druženju na vrtovih in balkonih tudi v zimskih mesecih.

Ob tem se sicer poudarja tudi, da bi seveda uporaba zaščitne maske med obiskom dodatno zaščitila vse udeležene, a je istočasno jasno, da bi bilo to precej neprijetno. Zato se raje svetuje t.i. pravilo šestih – da se v času, ko je porast okužb največja, zasebno družite z vedno istimi petimi ljudmi in tako omejite možnost prevelikega širjenja virusa.

Poskrbite za svež zrak

Pomembnost zračenja smo že omenili. Študije kažejo, da pri morebitni okužbi z virusom SARS-CoV-2 pomembno vlogo pri tem, kako hudo bomo zboleli, igra tudi količina virusa, ki jo sprejmemo v telo. To pa lahko zmanjšamo prav z rednim zračenjem oz. ventilacijo. Zato nekatere vlade že posodabljajo spomladansko-poletno mantro 'roke, obraz, distanca' z 'odpiranjem oken'. Sploh, če je v prostoru več kot ena oseba.

V mrzlih dnevih lahko hitro pozabimo na zračenje, zato moramo biti pri tem proaktivni in sploh, če imamo goste, okna vsaj pripreti, če že ne kar popolnoma odpreti. Da se izognete zmrzljivim prepihom, pa lahko okna odprete v sobah, kjer se ne družine in le pustite odprta notranja vrata, da pospešite pretok zraka.

Strokovnjaki ob tem še opozarjajo proti uporabi električnih ventilatorjev v zaprtih prostorih, saj lahko ti situacijo še poslabšajo, če kužne aerosole pihajo naravnost v ljudi.

Si lahko pomagamo s čistilci zraka s HEPA filtrom?

Trenutno se na trgu že pojavljajo čistilci zraka, ki obljubljajo, da ubijajo koronavirus, a znanstveno še ni bilo dokazano, da bi katerikoli čistilci dejansko odstranili virus iz zraka. Tisti čistilci, ki uporabljajo HEPA (high-efficiency particulate air) filtre, resda filtrirajo mikroskopske kapljice v zraku, a na Mayo kliniki opozarjajo, da je to lahko vsaj nekoliko učinkovito le, če res redno menjavamo filter.

Še vedno je redno zračenje prostora bolj smiselno, saj naprave za dejansko sterilizacijo prostora niso na voljo za domačo uporabo ampak so dostopne samo medicinskim ustanovam. Te namreč uporabljajo intenzivno UV svetlobo, ki pa je tako močna, da bi opekla našo kožo. Zato izdelki, ki so namenjeno za uporabo doma, ne bodo nudili sterilizacije, kot bi jo morda pričakovali.

Poskrbite tudi za svoj imunski sistem

Vedno več je dokazov, da je vitamin D – telo ga tvori ob sončni svetlobi – odlična zaščita pred covidom, ob morebitni okužbi pa vsaj zmanjša intenzivnost simptomov. Študija, ki so jo v Španiji izvedli na 76 pacientih s covidom, je pokazala, da je dodajanje vitamina D dramatično zmanjšalo potrebo po intenzivni negi.

Številne zdravstvene organizacije priporočajo jemanje dodatkov z vitaminom D vsaj čez zimske mesece, ko imamo ljudje najpogosteje občutno pomanjkanje tega vitamina. Ob tem se opozarja, da se priporočene dnevne doze ne sme prekoračiti (10mcg za odrasle in otroke nad enim letom starosti, doziranje pa vam tako ali tako pojasnijo v lekarni), saj lahko pretirane doze poškodujejo ledvice ali imajo celo nasprotni učinek in nas še bolj izpostavijo boleznim.

Nekatere raziskave obenem namigujejo, da bi dodatno zaščito lahko nudila hrana z antioksidanti in pa hrana, ki vsebuje cink, vitamin C ali probiotike, veliko pozitivnega pa se je govorilo tudi o pozitivnih učinkih kurkume. Vsekakor pa tudi čez zimo velja pravilo, da je najbolj pomembna zdrava in uravnotežena prehrana.

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere