Kakavovi kosmiči so (žal) prej sladica kot uravnotežen obrok

Izbira kakavovih kosmičev je pestra, a med njimi so (velike) razlike: v hranilni vrednosti, predvsem vsebnosti sladkorja in prehranske vlaknine. To dokazujejo rezultati 23 izdelkov, ki jih potrošniki lahko najdemo na policah slovenskih trgovcev.

Za kilogram kosmičev na testu so odšteli od 3,15 do 13,48 evra, le trije izdelki so prejeli oceno dobro, trije pomanjkljivo, preostali pa povprečno.

Razlog: nizke ocene za hranilno vrednost, saj večina vsebuje preveč sladkorja. Tudi s trajnostnega vidika se večina izdelkov ni izkazala, nekateri še vedno vsebujejo palmovo olje, redki nosijo certifikat za trajnostno pridobivanje kakava, pogosto so pakirani v dva sloja embalaže.

Na ZPS so ponovno odkrili številne primere, ko izdelki s privlačno embalažo nagovarjajo otroke, starše pa z navedbami o vsebnosti vitaminov in mineralov. Podatek o veliki vsebnosti sladkorja ostaja zapisan z majhnimi črkami na zadnji strani embalaže. Staršem svetujejo, da se izogibajo nakupu izdelkov s preveč sladkorja, za zadosten vnos vitaminov in mineralov naj otroku ponudijo polnovredna nepredelana žita ter sveže sadje in zelenjavo. Pri primerjavi izdelkov je v pomoč aplikacija Veš, kaj ješ, ki vrednosti iz hranilne tabele prikaže v obliki prehranskega semaforja, zato je primerjava preprosta in hitra.

Zdrava prehrana v času odraščanja je izjemno pomembna za krepitev zdravja v poznejših življenjskih obdobjih. Zelo pomembno je, da z zdravimi navadami in vsakodnevno telesno dejavnostjo začnemo že v najzgodnejšem obdobju življenja, oboje pa nato le še ohranjamo in krepimo. COVID-19 je te navade in vzorce postavil na preizkušnjo. Rezultati športno-vzgojnega kartona SLOfit kažejo na največji porast deleža otrok z debelostjo v zgodovini spremljanja. »Po podatkih NIJZ so osnovnošolci med razlogi za povečano telesno težo med pandemijo poleg pomanjkanja telesne dejavnosti navajali še nenadzorovano uživanje hrane kot enega izmed pripomočkov za blaženja negativnega stresa in na splošno pretirano uživanje mastne in ocvrte hrane ter kosmičev za zajtrk,« je izpostavil dr. Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Uravnoteženo prehranjevanje je zato zdaj še toliko bolj pomembno in vsi kosmiči niso del takšnega prehranjevanja.

Večini rdeča luč za vsebnost sladkorja

Kakavovi kosmiči s slikami na sprednji strani embalaže nagovarjajo najmlajše in njihove starše, zato so pri ocenjevanju sladkorja upoštevali različna merila in smernice za trženje živil otrokom. Večini na prehranskem semaforju za izmerjeno vsebnost zasveti rdeča luč.

»Najslabšo oceno za sladkor (nezadovoljivo) so prejeli štirje izdelki, ki presegajo vsebnost sladkorja celo po merilih, opredeljenih v prostovoljni pobudi vodilnih živilskih podjetij, imenovani EU Pledge. Vsebujejo namreč več kot 27 gramov sladkorja na 100 gramov izdelka, kosmiči Peppa Pig celo 36,2 grama,« je poudarila Nika Kremić z Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: »Z uživanjem porcije takšnih kosmičev petletni otrok že za zajtrk zaužije več kot tretjino dnevne še varne količine sladkorja, če upoštevamo velikost porcije, ki jo predvideva proizvajalec (30 g). Starši se morajo zavedati, da takšni kosmiči niso del uravnotežene prehrane, zlasti če upoštevamo, da je pri večini porcija dvojna (60 g). V tem primeru otrok zaužije kar 65 odstotkov dnevne še varne količine sladkorja. Gre za sladico, ki naj bo na jedilniku le občasno.«

Vir: ZPS

Trditve o vsebnosti vitaminov in mineralov

Na testu so v vseh izdelkih preverili tudi vsebnost železa in folne kisline. »Ugotovili smo, da je kljub neugodni hranilni sestavi več kot polovica izdelkov obogatena z vitamini in minerali, zato lahko nosijo prehranske trditve, nekateri tudi zdravstvene. Prepričani smo, da proizvajalci trditve uporabljajo predvsem zato, da pritegnejo pozornost staršev, ki se tolažijo, da bodo z izbiro takega izdelka otroku zagotovili vsaj zadostno količino vitaminov in mineralov, če že pri sladkorju zatisnejo obe očesi,« opozarja Nika Kremić in svetuje: »Za zadosten vnos vitaminov in mineralov otroku raje ponudimo polnovredna nepredelana žita ter sveže sadje in zelenjavo.«

Nepotrebni aditivi in arome

Kakavove kosmiče je mogoče izdelati tudi brez aditivov in arom, kar dokazuje šest izdelkov. Med aditivi, ki so dodani sedmim izdelkom, najdemo sojine, sončnične ali repične lecitine (emulgator), v izdelku Naturel, Choco Shells pa še barvilo amonijev karamel. Drugi izdelki vsebujejo različne naravne in umetne arome.

Preverite rezultate na ZPS.

Šest držav za celovit pregled

Primerjalni test kakavovih kosmičev so izvedli v okviru projekta Food PRO, ki ga vodi Zveza potrošnikov Slovenije, v njem pa sodelujejo še potrošniške organizacije iz Avstrije, Češke, Hrvaške, Madžarske in Slovaške. Skupaj so preverili kar 102 izdelka. Poleg kakovosti posameznih izdelkov so preverjali tudi dvojno kakovost med na videz enakimi izdelki istega proizvajalca, ki se prodajajo v različnih državah. Ne laboratorijske ne senzorične analize niso pokazale statistično pomembnih razlik med njimi.

ZPS nasvet

• Kakavovi kosmiči vsebujejo veliko sladkorja in niso del uravnotežene prehrane. Če prisegate na kosmiče, v svoj jedilnik raje vključite nepredelana žita.
• Če se že odločite za kakavove kosmiče, izberite tiste z manj kot 16,5 grama sladkorja in z več kot 6 grami prehranske vlaknine v 100 gramih izdelka.
• Porcije naj bodo majhne.
• Ne dovolite, da vas v nakup prepričajo zgolj trditve na sprednji strani embalaže, saj izdelki poleg vitaminov in mineralov vsebujejo preveč sladkorja. Zadosten vnos vitaminov in mineralov otrokom zagotovite s svežim sadjem in zelenjavo.
• Preostanek kosmičev dobro zaprite in jih hranite v suhem prostoru. Tako bo izdelek dlje časa obdržal senzorične lastnosti (hrustljavost).

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel