Kakšno solato kupujete? Če se pogosto odločate za to različico, je previdnost še kako na mestu!

Solate v vrečkah, ki so že oprane, so tudi pri nas zdaj že stalnica na trgovskih policah. Pogosto se nam zdijo samoumevna izbira, ko posežemo po solati ali špinači, pa tudi zdrava. A vseeno je potrebna previdnost, poroča portal Huffpost. Po mnenju strokovnjakov za varnost hrane predprane solate v vrečki niso najvarnejša izbira. Bakterije in kontaminacija so pri tej vrsti živil pogostejši, kot bi si mislili. "Čeprav potrošniki pričakujejo priročnost in varnost, ostajajo predprane solate v vrečki ena izmed najbolj tveganih postavk v trgovini zaradi možnosti kontaminacije skozi celotno dobavno verigo," pojasnjuje Darin Detwiler, profesor prehranske politike na univerzi Northeastern in avtor knjige Food Safety: Past, Present, and Predictions. Sam se jim izogiba zaradi tveganja okužbe z nevarno E. coli.

Kako lahko pride do okužbe?

Do kontaminacije lahko pride že na njivi, in sicer zaradi onesnažene vode za namakanje, prisotnosti divjih ali domačih živali ... "Večje tveganje obstaja, kadar je njiva v bližini živinorejskih farm ali govejih obratov z veliko gostoto živali," pojasnjuje Olivia Roszkowski, strokovnjakinja za rastlinsko kulinariko in varnost hrane na Inštitutu za kulinarično izobraževanje v New Yorku.

Arizona in Kalifornija sta glavni pridelovalki solat v ZDA, pogosto v neposredni bližini velikih govejih farm. Po besedah Detwilerja se lahko E. coli, salmonela ali listerija prenesejo na pridelke z onesnaženo vodo iz bližnjih kmetij. "Odplake lahko proniknejo v namakalne kanale in onesnažijo polja z nevarnimi bakterijami, kot je E. coli O157:H7," dodaja Detwiler. Ob času žetve se poveča možnost dodatnega stika s patogeni, preko človeškega ravnanja, opreme ali vode, uporabljene za čiščenje, prevoz ali obdelavo.

Do stika s patogeni lahko pride tudi v obratu, kamor solate prispejo po žetvi. Te solate ne prihajajo z ene kmetije, temveč iz več virov, kar otežuje sledljivost in povečuje tveganje. Listnato zelenje se pogosto meša, pere in pakira v skupnih serijah, zaradi česar lahko ena okužena listina povzroči okužbo tisočev vrečk. Rosemary Trout z univerze Drexel ob tem poudarja, da so rastlinska živila pogosteje vir bolezni kot mesni izdelki.

Hladenje je nujno za preprečevanje razmnoževanja bakterij, toda to bakterij ne uniči - zgolj upočasni njihovo rast. Po besedah Detwilerja lahko kontaminirana solata še vedno povzroči bolezen, tudi če je pravilno ohlajena.

Kako je s ponovnim pranjem takih živil?

Če ste morda pomislili, da bi bilo za vsak primer še enkrat oprati solato, strokovnjaki to odsvetujejo. Darin Detwiler tako pravi, da voda ne odstranjuje bakterij, temveč lahko vnese dodatne patogene z delovne površine ali iz korita.Če roke, pomivalno korito ali pripomočki niso čisti in razkuženi, lahko pranje doma povzroči dodatno kontaminacijo.

Bakterij ni mogoče prepoznati z vidom, vonjem ali okusom. E. coli in salmonela tvorita biofilme, ki se trdno oprimejo listov in jih ni mogoče sprati. Edina varna metoda za uničenje bakterij je kuhanje - tega pa s solatami ne počnemo.

Priporočila za varno uživanje solate v vrečki

Če se kljub vsemu odločite za nakup predprane solate, upoštevajte naslednje:

• Preverite rok uporabnosti: Kupite le količino, ki jo boste pojedli v enem ali dveh dneh.
• Iščite znake svežine: Izogibajte se vrečkam, ki so mokre ali vsebujejo sluzaste liste. Bodite pozorni na uvele liste ali razbarvanje – to so znaki slabše kakovosti.
• Preprečite temperaturna nihanja: Ne puščajte solate v avtomobilu ali na kuhinjskem pultu. Hitra temperaturna nihanja lahko povzročijo kondenzacijo, ki ustvarja idealne pogoje za bakterije.
• Hranite v hladilniku: Solato hranite v hladilniku pri temperaturi največ 4 °C.
• Raje kupujte cele glave solate: Čeprav zahteva več dela, je manj izpostavljena kontaminaciji. Celotne glave solate imajo manjšo površino, zato so manj dovzetne za bakterije. Sperite jih pod hladno vodo (ne namakajte) in dobro osušite pred uporabo.