N.Z. | 27. 9. 2022, 13:44

V netopirjih našli NOV koronavirus, ki lahko preskoči na človeka in je odporen proti obstoječemu cepivu

profimedia

"Nikogar ne želimo strašiti, hkrati tudi ne moremo reči, da ta virus je popolnoma odporen proti cepivu. Nas pa gotovo skrbi, da v naravi že obstajajo in krožijo virusi s takšnimi značilnostmi. Sposobni so se vezati na človeške receptorje, trenutno dostopna cepiva pa jih ne zmorejo nevtralizirati," opozarja Michael Letko, vodja ameriških znanstvenikov, ki so virus odkrili.

Iz ZDA prihajajo strašljive novice: raziskovalci so v netopirjih našli nov koronavirus, ki bi bil lahko nevaren za človeško populacijo. Virus je sposoben okužiti človeške celice in zaobiti imunsko zaščito, ki jo nudijo cepiva proti covidu-19.

Skupina koronavirusov, imenovana Khosta

Ameriški znanstveniki so pod vodstvom Michaela Letka leta 2020 našli skupino koronavirusov, ki so podobni SARS-CoV-2 v netopirjih v Rusiji.

Za virus, ki so mu dali ime Khosta-2, so do nedavnega verjeli, da ne predstavlja grožnje za ljudi, po obsežni analizi pa odkrili, da virus lahko okuži človeške celice v laboratoriju, kar je prvi znak za alarm, da bi lahko postal grožnja človeškemu zdravju.

Podoben virus so pred tem našli, prav tako pri ruskih netopirjih, imenovali so ga Khosta-1, a zanj ugotovili, da ne more okužiti človeških celic. Problem pri Khosta-2 je prav to, da temu to lahko uspe. Še več. Ta virus se pripne na isti protein, ACE2, kot SARS-CoV-2 virus.

"Receptorji na človeških celicah so pot, ki ga virus izkorišča, da bi prišel v celico," pravi Letko. "Če virus ne more priti v celico, tudi do okužbe ne pride."

To, kar znanstvenike skrbi celo bolj kot to, da Khosta-2 lahko pride v človeške celice, pa je dejstvo, antitelesa, ki jih dobimo po cepljenju proti covidu, nimajo nobene moči proti temu virusu.

Letkova ekipa je v laboratoriju pomešala serum ljudi, ki so bili cepljeni proti covidu z Khosta-2 virusom, pa tudi s serumom ljudi, ki so okrevali po preboleli infekciji z omikronom. V obeh primerih se nevtralizacija virusa ni zgodila.

S podatkovno bazo za učinkovitejše ukrepanje

Letkova ekipa pridno dela na bazi podatkov, ki bo zajela vse informacije o tem, katere receptorje virusi izkoriščajo za to, da bi okužili človeške celice, pa tudi, ali se posamezni virusi lahko ognejo imunološki zaščiti po cepljenju.

Letko pravi, da bodo znanstveniki s pomočjo te podatkovne zbirke lažje in učinkoviteje primerjali novo odkrite viruse in bolezni z že zabeleženimi.

"V nekem trenutku v prihodnosti, ko bomo soočeni z novimi boleznimi, ne bomo več tako zelo paničarili, ko bo virus prešel na človeško populacijo. Enostavno ga bomo vnesli v bazo podatkov in hitro ugotovili, katere receptorje uporablja za to, da okuži celice, pa tudi, ali je morda odporen proti obstoječim tipom cepiv in zdravljenja," je še povedal Letko in dodal, da bi omenjeni projekt lahko zaživel v roku od 10 do 20 let.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice