N.Z. | 9. 9. 2021, 14:29

Zaščitne maske so UČINKOVITE pri ustavljanju širjenja covida-19, kaže študija

profimedia

Velika študija raziskovalcev z univerz Stanford in Yale je pokazala, da nošenje kirurških mask, ki prekrijejo usta in nos, učinkovito zmanjša transmijo virusa, ki povzroča covid-19.

Raziskava je pokazala, da je mogoče že z majhnimi stroški in targetirano intervencijo promocije nošenja mask zajeziti širjenje epidemije tudi v ruralnih, revnejših državah.

Študija interventnega modela je v zadnjih nekaj mesecih zajela na desetine milijonov ljudi jugovzhodne Azije in Latinske Amerike.

Izsledki študije so bili objavljeni 1. septembra na spletni strani Poverty Action, pred tem pa tudi v znanstveni publikaciji.

"Zdaj imamo v rokah dokaz, ki izhaja iz randomizirane, kontrolirane študije. Promocija nošenja mask povečuje uporabo mask v populaciji," je povedal Stephen Luby, profesor medicine na Stanfordu. "Gre za zlati standard presojanja javno zdravstvene intervencije. In kar je še bolj pomembno, študija je v ozir vzela manj premožne in srednje premožne države z resnimi težavami dostopa do cepiv."

Profesor Luby je mentorstvo študije delil z Ahmedom Mushfiyom Mobarakom, profesorjem ekonomije na univerzi Yale, vodilni raziskovalci študije pa so bili Ashley Styczynski, strokovnjakinja za nalezljive bolezni pri Stanfordu, jason Abaluck, profesor ekonomije na Yale, in Laura Kwong, nekdanja podiplomska študentka Stanforda, zdaj pa asistentka profesorja okoljske zdravstvene znanosti na Univezri California-Berkeley. Raziskovalci so študijo izvedli v partnerstvu z globalno raziskovalno in neprofitno organizacijo Innovations for Poverty Action.
Nošenje mask v Bangladešu

Raziskovalci so pod drobnogled vzeli skoraj 350.000 ljudi iz 600 vasi v ruralnem Bangladešu. Izkazalo se je, da so prebivalci tistih vasi, ki so bile vključene v program intervencijske promocije nošenja kirurških mask, v 11 % primerov redkeje zbolevali za covidom-19 kot v istem, osem-tedenskem intervalu v kontrolnih vaseh. Zaščitni učinek nošenja mask je bil še višji pri starejših od 60 let, saj je narasel na skoraj 35 %.

Učinek dostopa do brezplačnih mask, osveščanje ljudi o pomenu prekrivanja nosu in ust, dobri zgledi vidnejših članov skupnosti in neprestno opominjanje ljudi je nošenje mask v populaciji potrojilo (glede na kontrolne vasi, kjer ni bilo tovrstnih aktivnosti).

V vaseh, ki so bile vključene v program, so zaznali tudi manjši porast pri upoštevanju fizične distance na javnih površinah, npr. na tržnicah. To daje slutiti, da nošenje mask ljudem ne daje lažnega občutka varnosti in nikakor ne vodi v bolj tvegana vedenja, česar so se pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) najbolj bali ob začetku pandemije.

"Naša študija je prva kontrolirana študija, s katero smo raziskovali, ali imajo obrazne maske vpliv na širjenje koronavirusa na nivoju skupnosti," je povedal Stycynski in dodal: "Opazili smo, da tudi v primerih, ko je maske nosilo manj kot 50 % ljudi v vaseh, v katerih je potekala intervencija, je to znatno zmanjšalo tveganje prebivalstva za simptomatski covid. Učinek je bil še posebno dobro viden na segmentu starejših in bolj ranljivih."

Bangladeš je gosto naseljena država v južni Aziji, za potrebe raziskave pa ni bila izbrana brez razlogov. Promocija mask je še posebno pomembna prav v državah, kjer je težko vzdrževati fizično distanco, na izbiro pa je vplivala tudi organizacija Innovations for Poverty Action, ki je imela za Bangladeš že izdelano strategijo, in zavzetost nekaterih tamkajšnjih partnerjev, ki so bili pripravljeni podpreti kontrolno študijo.

"Ponudila se nam je edinstvena priložnost razumeti učinek mask, kar je še posebno pomembno za ljudi v manj razvitih predelih sveta, kjer cepiva še niso na voljo," je povedal Kwong. "Pri promociji nošenja mask smo sodelovali z vedenjskimi znanstveniki, ekonomisti, zdravstvenimi eksperti in verskimi predstavniki."

Navkljub vse več znanstvenim dokazom, da je nošenje mask učinkovito pri zamejevanju virusa, ki povzroča covid, so se manj premožne države in ljudje z ruralnih okolij teh branili. Junija 2020 naj bi zgolj petina prebivalcev Bangladeša na javnih površinas nosila maske tako, da so te pokrile tako usta kot nos. In to navkljub temu, da je bilo to takrat zapovedano na nivoju cele države.
O študiji (in spoznanjih)

V študijo je bilo vključenih 600 vasi, od katerih jih je bilo polovica njih (torej 300) vključena v intervencijski promocijski program, druga polovica pa ne. Dve tretjini intervencijskih vasi je prejela pakete kirurčkih mask, medtem ko so eni tretjini dobavili maske iz blaga. Vsega skupaj je bilo v intervencijskih vaseh 178.288 ljudi, v vaseh kontrolne skupine pa 163.838.

profimedia

Intervencijske aktivnosti so potekale občasno, torej v valovih, od sredine lanskega novembra do prvih dni januarja. Po osmih tednih intervencij, so prišli na vrsto oapzovalci, ki jih je zanimalo, kako se prebivalstvo v raziskavo vključenih vasi vede, torej: ali nosijo maske, vzdržujejo fizično distanco in koliko časa ostajajo v neposrednem kontaktu z drugimi ljudmi.

V petem in devetem tednu študije so vaščane še izprašali o potencialnih simptomih covida-19. Zanimali so jih simptomi vročine, kašlja, neprehodnosti nosnic in vnetega grla. Zaprošeni so bili tudi za vzorec krvi, v katerih so nato testirali prisotnost virusa SARS-CoV-2. Okoli 40 odstotokov simptomatskih ljudi si je dovolio vzeti vzorec krvi.

Opazovalci so nato ugotovili:

  • Da je malce več od 13 % ljudi v vaseh, ki niso bile vključene v promocijske aktivnosti nošenja mask, maske nosilo pravilno, medtem ko je bilo takšnih v vaseh, ki so prejele brezplačne maske, ljudje pa so se k pravilni nošnji opominjali, več kot 42 %.
  • Pri vzdrževanju fizične distance je bila razlika manj očitna, a še vedno pomenljiva. V intervencijskih vaseh so ljudje fizično distanco zgledno vzdrževali v 29,2 % vsega časa, v kontrolnih vaseh pa le 24,1 %.
  • V intervencijskih vaseh je o simptomatskem covidu poročalo 7,6 % ljudi, v kontrolnih pa je bilo takšnih 8,6 %. Statistična razlika za enako obdobje je bila okoli 12 % zmanjšano tveganje za izkušanje respiratornih simptomov.
  • V vzorcih krvi tistih ljudi, ki so na to pristali, je bilo pozitivnih na virus 0,76 % ljudi iz kontrolnih vasi in 0,68 % iz intervencijskih, kar kaže na zmanjšano redukcijo tveganja za simptomatske, potrjene infekcije v intervencijskih vaseh (ne glede na tip mask) v višini 9,3 %.
  • Ko so raziskovalci primerjali vasi, v katerih so nosili kirurške maske, s tistimi, v katerih so prevladovale maske iz blaga, se je izkazalo, da je bila zaščita v primeru nošenja kirurških za 11 % višja kot pri tistih iz blaga. Še več. Zaščitni učinek kirurških mask je bil bolj očiten pri starejših ljudeh. Pri starih med 50 in 60 let je nošenje kirurške maske pomenilo za kar 23 % manjšo možnost zbolevanja za covidom, pri starejših od 60 let pa je ta odstotek narasel na kar 35 %.

"Statistično gledano gre za pomenljive podatke in, vsaj tako verjamemo, lahko zdaj že približno ocenimo učinkovitost nošenja kirurških mask znotraj skupnosti," izsledke komentira Styczynski.

Od Bangladeša do Indije in Nepala

Po vzoru Bangladeša se je študija razširila še na območja Pakistana, Indije, Nepala in dele Latinske Amerike, raziskovalci pa upajo, da bodo lahko spoznanja dopolnili še s študijo iz ZDA.

Še to: Čeravno se je izkazalo, da so kirurške maske bolj učinkovite pri zaščiti kot maske iz blaga, pa razlika ni bila statistično pomenljiva. Tudi maske iz blaga so skratka dobro opravile svoje nalogo pri zmanjševanju simptomatskega covida.

O študiji si lahko preberete več na naslednji povezavi: med.stanford.edu