Koronavirus mutira bolj redko od virusa gripe, kažejo nova znanstvena spoznanja

Od trenutka, ko so v Wuhanu prvič zaznali bolezen covid, pa do danes se je pokazalo, da virus SARS CoV-2 le redko mutira. V povprečju so našli le eno do dve mutaciji mesečno.

Število mutacij se zdi zanemarljivo, saj je genom koronavirusa sestavljen iz kar 29.903 nukleotidov.

Genetika nas sicer uči, da število mutacij nikakor ni edino, ki šteje. Pomembna je tudi lokacija, kjer se pomenljive mutacije zgodijo. In novice iz Velike Britanije, kjer so nenadoma našli variacijo koronavirusa s 17 mutacijami (od tega jih je 8 vezanih na gen, ki programira S-protein), niso nekaj, kar bi virologi pričakovali. Pri časopisu Science so celo navedli, da tako veliko mutacij genoma, ki se zgodijo naenkrat, do sedaj še niso zabeležili. To, kar je za nas še posebno zanimivo, pa je, da ima zaradi teh mutacij nova variacija virusa bistveno drugačno biološko aktivnost v primerjavi z dosedaj znano. Vendar pa je to šele potrebno dokazati.

Po drugi strani pa moramo vedeti, da ima SARS CoV-2 nadvse izvirno sposobnost zaščite pred mutacijami, ki bi ga naredile neučinkovitega ali napovedale njegovo pogubo. Vse to mu uspeva prek posebnih encimov, ki popravljajo napake pri prepisovanju lastni genetskih kod. Sposobnost prilagajanja novim okoliščinam tako po eni strani omogoča s kreiranjem novih mutacij, po drugi strani pa 'zna' popravljati napake pri prepisu lastnega genoma.

Novice iz Velike Britanije o pojavu seva koronavirusa, ki so mu nadeli ime B.1.1.7, je seveda vznemirila svetovno javnost.

Dve od mutacij pri B.1.1.7 se zdita še posebno pomembni.

To sta:

• N501Y za katero že vemo, da je izjemnega pomena pri vezavi virusnega S-proteina na receptorje ACE2 na človeških celicah. Zanjo trdijo, da bi lahko privedla do 70 odstotkov več okužb (v primerjavi z izvorno variacijo SARS CoV-2). Podatek je ta hip sicer še vedno utemeljen zgolj na teoretskem modelu, preveriti pa ga morajo še v laboratorijih.
• Druga mutacija, 69-70del, pa prinaša izgubo dveh aminokislin v S-proteinu. Prav 69-70del je znan po tem, da se je pri obolelih zaradi te variacije virusa znal ogniti imunskemu odzivu pri imunsko kompromitiranih pacientih.

Ali povedano bolj preprosto:

Nova variacija virusa naj bi se močneje vezala na človeške receptorje, imunski odgovor našega organizma pa naj bi bil slabotnejši.

Pa v praksi?

Do danes še niso potrdili, da bi nova variacija virusa (B.1.1.7) povzročila težjo klinično sliko pri obolelih. Dejstvo je, da so  B.1.1.7 v septembru opazili le pri 26 % okuženih v Veliki Britaniji, medtem ko je ta sev samo v Londonu prisoten že pri 60 % na novo zbolelih za covidom.

Po drugi strani pa ne gre zanemariti, da je bila podobna varianta, ki premore mutacijo N501Y, odkrita že novembra v Južnoafriški Republiki in to v praktično 90 % vseh analiziranih vzorcih. Variacija koronavirusa, ki vsebuje izgubo para 69-70 (kar so v Veliki Britaniji poimenovali z genetsko kodo 69-70del), pa prav tako ni nova, saj so jo že našli pri danski rejcih minkov, pa tudi pri nekaterih posemznikih z oslabljenih avtoimunskim sistemom.

Še dobra novica!

Cepiva, ki jih že imamo, so učinkovita tudi proti novemu sevu!

https://t.co/5S1m7ZBh7i pic.twitter.com/p6trPTcKDS

— Dr. MF (@pucciami) December 22, 2020

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču