Ste že slišali za izraz pandemična izčrpanost? Jasne definicije ni, se pa v zadnjem času, ko se svet bliža prvi obletnici ustavitve, vse pogosteje uporablja.
Pandemična izčrpanost se lahko kaže kot anksioznost, brezupje, frustriranost, jeza ali dolgočasje. Ravno slednje skrbi strokovnjake, ki se ukvarjajo s pojavom, ugotavlja Sujata Gupta za Science News.
“Ponavadi nam dolgočasje pove, da bi morali početi kaj drugega,” pravi športni psiholog Wanja Wolff z Univerze v Konstanzu v Nemčiji. “V kontekstu pandemije to ni najboljša stvar,” dodaja.
V luči pandemije koronavirusa so raziskave, ki jih opravlja Wolff, dobile nov zagon. Dve ločeni raziskavi sta namreč pokazali, da so ljudje, ki se pogosto dolgočasijo, bolj nagnjeni k temu, da bodo kršili ukrepe za zajezitev virusa. Posledično to pomeni, da je bolj verjetno, da se bodo takšni ljudje okužili.
Večina epidemioloških modelov predvideva, da bodo ljudje upoštevali ukrepe, ko se število okuženih na njihovem območju dvigne. A raziskovalci ameriške Narodne akademije znanosti so konec lanskega decembra ugotovili, da so v večini zveznih držav ljudje spomladi upoštevali ukrepe in se izolirali, vendar so se delno vrnili k starim navadam še preden je bila grožnja mimo. Strokovnjaki so pripisali njihovo obnašanje pandemični izčrpanosti.
Wolff zdaj ugotavlja, kako pomagati ljudem, ki se hitro zdolgočasijo, pri spoštovanju novih pravil. Ena od rešitev bi bila lahko večja samokontrola. Wolff sicer priznava, da bo samokontrole ljudi težko naučiti, zato predlaga uvedbo nekakšnih kriznih načrtov, a opozarja, da se je treba sprememb rutine lotiti z majhnimi koraki.
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec
