Pogovor z ginekologinjo Matejo Lasič, ki si prizadeva, da bi bile ženske z rakom na rodilih deležne najboljše mogoče oskrbe.
Mateja Lasič je specialistka ginekologija in porodništva, zaposlena na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana, pa tudi diplomirana pianistka, ki s kreativnimi pristopi združuje zdravniški poklic in umetnost. Poklic kirurgije v ginekologiji in porodništvu ji je dal vpogled v dva ključna trenutka na obeh koncih časovnice življenja – njegov začetek in njegovo minljivost, srečala pa se je tudi s precej bolnicami z rakom na rodilih.
"Te ženske niso samo bolnice z rakom; to so naše mame, babice, sestre, žene, prijateljice, hčerke, vnukinje; vsaka s svojim življenjskim poslanstvom," pravi. "In ne glede na razširjenost bolezni, strah in ranljivost se je vsaka bolnica pripravljena boriti, v tej borbi pa smo ji dolžni stati ob strani z vsem, kar znamo in premoremo."
S tem v mislih je zasnovala projekt OVITA, ki ga bo oktobra pospremil dobrodelni koncert v Cankarjevem domu. Z njegovo pomočjo želijo pridobiti sredstva za nakup najsodobnejše opreme in kirurških inštrumentov za zdravljenje bolnic z raki rodil, eden njegovih ključnih ciljev pa je tudi povezovanje strokovnjakov, združenj, ustanov, bolnic, svojcev, širše javnosti in uveljavljenih osebnosti iz Slovenije in tujine.
Mateja Lasič.
Kako se je rodila ideja za projekt OVITA? Ste imeli tudi sami kakšno osebno izkušnjo z rakom rodil – morda se je z njim spopadala prijateljica, sorodnica? Ali pa vas je prizadela predvsem obravnava tovrstnih pacientk?
Prejeti diagnozo raka ne pomeni postati onkološki bolnik. Pomeni biti človek, ki je iz vsakodnevnega vrveža, energije, zdravja, načrtov za prihodnost in nepomembnih skrbi, soočen z občutkom minljivosti. Pomeni biti človek, ki je postavljen pred neizbežen boj – telesni, mentalni in duhovni. V svojem poklicu sem vsakodnevno priča moči ženske, ki se spopade z diagnozo raka. Te ženske niso samo bolnice z rakom; so naše mame, babice, sestre, žene, prijateljice, hčerke, vnukinje; vsaka s svojo življenjsko zgodbo in poslanstvom.
Tudi moja babica je bila ena izmed njih, prebolela je raka dojke in raka maternice. Ker me je ob pojavu zgodnjih znakov teh bolezni takoj opozorila, je bila obakrat uspešno pozdravljena in se sedaj v svojem 88. letu starosti veseli skupaj s svojim štirimesečnim pravnučkom. Obravnava teh bolnic me ni prizadela, temveč navdahnila, saj so te gospe izjemne ženske, ki so me tudi marsičesa naučile in jih imam zelo rada. Zato si kot zdravnica, pianistka in ženska želim narediti vse, kar je v moji moči, da bodo naše ženske deležne najboljše možne oskrbe.
Lahko na kratko opišete projekt OVITA, njegov namen in poslanstvo? Pravite, da si želite prispevati k najboljši možni obravnavi, zdravljenju in podpori žensk z rakom na rodilih – kako boste to dosegli?
Vizija projekta OVITA izhaja iz ljudi, za ljudi. Glavno poslanstvo projekta je delati dobro in na najvišjem kakovostnem nivoju, vzpodbujati ljudi v plemenitih vrednotah in jih povezovati v dejanjih za skupno dobro. Projekt OVITA sje sestavljen iz treh stebrov – strokovno, zanjo in skupaj.
Poleg kampanje ozaveščanja širše javnosti, podpore stroki in strokovnih izobraževanj bo v okviru projekta 14. oktobra 2024 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma organiziran tudi veliki dobrodelni koncert OVITA zanjo, kjer bo pri organizaciji in izvedbi dogodka nesebično in prostovoljno priskočilo na pomoč ogoromno ljudi, med njimi glasbeniki Anja Bukovec, Sara Čano, Bojan Cvjetićanin, Tomi Meglič, Maja Žerjav, skupina Katrians, skupina Muze ter simfonični orkester Grex Symphoniacorum UL.
S projektom in koncertom želimo pridobiti sredstva za nakup najsodobnejše opreme in kirurških inštrumentov za zdravljenje bolnic z raki na rodilih. Eden ključnih ciljev projekta OVITA je torej povezovanje – povezovanje strokovnjakov, združenj, ustanov, bolnic, svojcev, širše javnosti in uveljavljenih osebnosti iz Slovenije in tujine za skupno dobro. Želimo si prispevati in pomagati v čim večji meri, ne samo strokovno, ampak tudi v človeškem smislu.
Kako pogost je rak na rodilih pri nas? Kakšna je statistika v primerjavi s tujino? Je bolezen v porastu?
Rak na rodilih je lahko rak materničnega telesa, materničnega vratu, jajčnik, jajcevoda, nožnice in zunanje spolovila. Gre torej za večjo skupino raznolikih bolezni pri ženskah, pri čemer je njihova pojavnost in ogroženost v določenem starostnem obdobju odvisna od vrste oz. mesta vznika. V Sloveniji je najpogostejši rak rodil rak maternične sluznice, ki se najpogosteje pojavi v pomenopavznem obdobju okoli 60. leta starosti, vendar lahko vznikne tudi pri mlajših ženskah v reproduktivnem obdobju.
Rak maternične sluznice je bolezen razvitega sveta, saj je pomemben dejavnik tveganja za nastanek prekomerna telesna teža. Po drugi strani je v državah v razvoju najpogostejši rak materničnega vratu, pri čemer se je pogostost tega raka v Sloveniji od uvedbe organiziranega državnega presejalnega programa ZORA za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb praktično prepolovila.
Za tem rakom pri nas zbolevajo predvsem ženske, ki se ne udeležujejo presejalnega programa ZORA, in sicer med 35. in 55. letom starosti. Rak na jajčniku in jajcevodu se najpogosteje pojavljata v pomenopavzmem obdobju in ju zaradi nespecifičnih simptomov in znakov na žalost večinoma odkrijemo v napredovali fazi bolezni. Rak nožnice in rak zunanjega spolovila sta zelo redka ginekološka raka in se praviloma pojavita po 50. letu starosti.
Kaj lahko vpliva na to, da ženske zbolijo? So kakšni vidiki življenjskega sloga, ki nam lahko pomagajo zmanjšati tveganje?
Kot vedno tudi tukaj svetujemo skrb za zdrav življenjski slog, saj je recimo prekomerna telesna teža glavni dejavnik tveganja za rak na maternični sluznici. V sklopu preprečevanja raka na materničnem vratu opozarjamo že v osnovnih šolah na pomen zdrave in varne spolnosti, saj je okužba z virusom HPV (ki je tudi ena izmed najpogostejših spolno prenosljivih okužb) glavni predpogoj za nastanek raka na materničnem vratu. Tukaj bi tudi opozorila na možnost cepljenja proti virusu HPV, kar pomeni, da je rak materničnega vratu eden redkih rakov, ki ga je možno ravno s cepljenjem preprečiti.
Ne nazadnje bi izpostavila pomen redne udeležbe in ginekološkega pregleda v sklopu presejalnega programa ZORA z odvzemom brisa materničnega vratu (t. i. PAP brisa) za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu. Za druge ginekološke rake žal nimamo presejalnih programov, zato je pomembno, da ženske poznajo simptome in znake teh bolezni. Ti kot rečeno pogosto niso specifični in so lahko posledica drugih neginekoloških stanj. Vsaka ginekološka težava torej ni nujno rak, vendar če te vztrajajo in jih z drugimi pregledi ne moremo opredeliti, se s pregledom pri ginekologu ne sme odlašati.
Zelo pomembni za pravočasno odkrivanje raka rodil so redni preventivni pregledi.
Simptomi, na katere moramo biti pozorne?
Prvi simptomi in znaki so ponovno odvisni od vrste raka. Pri raku maternične sluznice je to najpogosteje krvavitev v pomenopavznem obdobju, ki se lahko kaže zgolj kot krvavo rjav izcedek in pogosto sam po sebi mine. Ravno zato ženske pogosto zanemarjajo ta znak in lahko mine precej časa, tudi več mesecev ali celo leto vmesnih izcedkov in ponavljajočih se krvavitev, ko končno obiščejo ginekologa. Takrat je bolezen lahko že napredovala, kar je velika škoda, saj je rak maternične sluznice tisti ginekološki rak, ki ga ravno zaradi zgodnjega znaka lahko odkrijemo v povsem začetni fazi bolezni, ko je v več kot 90 % primerov bolezen ozdravljiva samo s kirurškim zdravljenjem.
Nepravilna vaginalna krvavitev se lahko pojavi tudi pri raku materničnega vratu, jajcevoda ali nožnice, zato vsaka krvavitev ali krvav izcedek v pomenopavzi ali nepravilna krvavitev v reproduktivnem obdobju (vztrajajoče močne krvavitve, vmesne krvavitve ali krvavitve po spolnih odnosih), ki ne izzveni kljub ukrepom, zahteva nadaljnjo obravnavo.
Pri raku jajčnika in jajcevoda so simptomi in znaki zelo nespecifični in se pojavijo pogosto takrat, ko je bolezen že razširjena. Takšni simptomi in znaki so napihnjenost, občutek pritiska ali bolečine v trebuhu, težave z odvajanjem vode in blata, kar pogosto ženske pripišejo drugim, neginekološkim težavam. Poleg tega morajo biti ženske pozorne tudi na spremembe na zunanjem spolovilu, ki vztrajajo, se večajo ali krvavijo. Ker rak zunanjega spolovila in tudi preostala večina ginekoloških rakov najpogosteje vznikne pri starejših ženskah, je pomembno, da so glede navedenih simptomov in znakov pozorni tudi svojci in vsi, ki za njih skrbijo npr. osebje v domu starejših občanov.
Kje na področju zdravljenja rakov rodil vidite največje pomanjkljivosti?
Tukaj je odgovor večplasten in vedno se da narediti še kaj, da bi bili še boljši. Zdravljenje rakov rodil predstavlja najzahtevnejše področje v ginekologiji, zato je za doseganje najboljših rezultatov potreben strokovno, kadrovsko, materialno in administrativno podprt, premišljen in organiziran sistem. Glede stroke lahko iz prve roke povem, da v ta del ginekologi sami veliko vlagamo in se zavzemamo, da kot strokovnjaki nudimo svojim pacientkam najsodobnejše in najboljše. To vključuje tudi številna izobraževanja in izpopolnjevanja doma in v tujini, kar se vse pravilom odvija ne samo v času fakultete in specializacije, ampak še vrsto let po specialističnem izpitu, vse praviloma v prostem času po službi in med dopusti.
Veliko energije vlagamo tudi v posodobitev in optimizacijo postopkov dela, uvajanja novih metod, raziskovanje, tudi prenovo prostorov in opreme, vendar ponovno pogosto storimo to v prostem času, saj glavnino le-tega želimo nameniti svojim bolnicam, (pre)pogosto pa nam dragocen čas jemljejo tudi administrativni postopki. Kar se tiče materialne podprtosti, tako kot športnik ali glasbenik ne more dosegati vrhunskih rezultatov brez ustrezne opreme ali inštrumenta, tako tudi najbolj usposobljen ginekolog ne more nuditi svojim pacientkam najboljše možne oskrbe brez ustrezne medicinske opreme in kirurških inštrumentov.
Kadrovsko gledano je število ginekologov, ki so že odšli v pokoj in tujino ali bodo to storili v naslednjih letih, večje kot število novih generacij ginekologov, število žensk pa ostaja nespremenjeno. Posledic je več in sicer ginekolog mora v enakem času obravnavati večje število žensk, kar pomeni, da jim lahko posveti manj časa, kot je to lahko storil prej.
Morda vas zanima tudi:
Druga posledica je, da se vse več žensk, tako z kot brez izbranega ginekologa, zateka zaradi neurgentnih stanj na ginekološko urgenco, kjer lahko zdravimo zgolj trenutno stanje, sama pa potrebuje dolgoročno sledenje ali obravnavo, kjer ji lahko najbolje pomaga ravno izbrani ginekolog, ki svojo pacientko pozna. Ne nazadnje pa nas predvsem skrbijo ženske, ki se ne udeležujejo rednih pregledov v okviru programa ZORA, zanemarjajo zgodnje simptome in znake ginekoloških rakov in se zatečejo h ginekologu, ko je bolezen že razširjena. Tukaj pa je poleg dostopnosti zdravstva in ozaveščanja javnosti o ginekoloških rakih zelo pomembna tudi odgovornost posameznikov v skrbi za lastno zdravje.
Družba in sistem se lahko še tako trudita, vendar če se ženska ne udeleži preventivnega presejalnega pregleda, je vse zaman. In kot zadnje, v Sloveniji imamo številna društva in združenja, ki želijo bolnicam pomagati tudi izven strogih medicinskih postopkov in zdravljenja, vendar ta informacija o možnosti tovrstne podpore pogosto do bolnic ne pride, zato je tukaj ključno povezovanje. Menim, da imamo na vseh omenjenih področjih v Sloveniji potencial, ki ga lahko še bolj izkoristimo, če fokus usmerimo v prave stvari.
Kot zdravnica, pianistka in ženska si Mateja Lasič želi narediti vse, kar je v njeni moči, da bodo naše ženske deležne najboljše možne oskrbe.
Poleg tega, da ste specialistka ginekologije in porodništva, ste tudi akademska glasbenica, pianistka, ki s kreativnimi pristopi združuje zdravniški poklic in umetnost. Kakšne skupne točke imata glasba in medicina?
Klavir je moj zvesti sopotnik že od otroštva, kasneje pa se mu je pridružila še medicina. Izbira obojega je bila intuitivna, ki jo sedaj z vsakim dnem bolj in bolj razumem. Postala sta neločljiv del mene, prepletena v moj vsakdan, projekte in zgodbe neštetih ljudi, ki me neprestano učijo, kako dragoceno je življenje.
Skozi študij in delo sem spoznala, da medicina ni samo znanost, je tudi umetnost opazovanja, komunikacije, gibov, sodelovanja, povezovanja ter prenosa znanja in odkrivanja novih spoznanj. Kirurgija je moja strast, poslanstvo in iskrena predanost vsemu naštetemu.
Čeprav ju spremljajo veliki napori, odrekanja in odgovornost, ni večjega privilegija, izpolnitve ali zadoščenja, ko lahko s svojimi rokami narediš nekaj dobrega in nekomu pomagaš. Ni lepšega občutka, ko po naporni operaciji ali težkem porodu stisneš pacientki roko, jo objameš in se skupaj z njo veseliš življenjskih zmag.
Novo na Metroplay: Dedek Mraz opozarja: "Starši, ne delite otrok na pridne in poredne!"
