Digitalna zasvojenost: mislite, da poznate pasti in nevarnosti videoiger?

Kratkotrajni vpliv igranja videoiger na duševno zdravje je najverjetneje preveč neznaten, da bi ga lahko izmerili, so sporočili raziskovalci z Univerze v Oxfordu. “Naša študija ni odkrila nobenih dokazov za povezavo med igričarstvom in dobrim počutjem,” je povedal eden od avtorjev, Andrew K. Przybylski.

V raziskavi je sodelovalo 38.935 igralcev iz angleško govorečih področij. Primerjava počutja in števila ur, ki so jih v zadnjih tednih preživeli za računalnikom, je postavila na laž zakoreninjeno prepričanje, da videoigre negativno vplivajo na počutje igralcev. “Ta ideja je imela zelo dolgosežne posledice, med drugim sporne zdravstvene smernice,” nadaljuje Przybylski.

Na Kitajskem smejo otroci igrati le eno uro vsak petek, soboto in nedeljo.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by HIEV Productions (@hievproductions)

A vpliv igric je bil tako majhen, da ga ni mogoče z gotovostjo ločiti od nič. Ker vsi vemo, da smo nagnjeni k podcenjevanju količine časa, ki ga preživimo v digitalnem svetu, so navedbe sodelujočih o količini igranja preverila in potrdila podjetja Sony, Microsoft in Nintendo. Seveda so morali igralci najprej dati soglasje za razkritje podatkov.

V študijo je bilo vključenih sedem iger: Animal Crossing: New Horizons; Apex, Legends; Eve Online; Forza Horizon 4; Gran Turismo Sport in The Crew 2.

Igralce so spremljali šest tednov in vsake dva tedna opravili test splošnega počutja. Gre torej za oceno kratkoročnih posledic videoiger, za daljnoročne bi morali opraviti dodatne študije. “Če bi hoteli zaznati potencialne prehodne ali počasneje razvijajoče se učinke, bi morali opraviti večje in daljše raziskave,” zaključuje Przybylski.

Novo na Metroplay: Pogumna Slovenka, ki je sledila svojim sanjam in preplula ocean | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem